Nevarnost stroškovnega kibernetskega napada vse večja

Do leta 2029 bo 80 odstotkov novih aplikacij namenoma razvitih za enkratno uporabo, njihova življenjska doba pa bo krajša od enega leta. To je ena najbolj presenetljivih napovedi podjetja Gartner, ki jo je na konferenci Smartis Day 26 v Ljubljani predstavil Leon Fabčič Flis.

Umetna inteligenca (UI) namreč temeljito spreminja ekonomiko razvoja programske opreme: namesto dolgotrajnega vzdrževanja in nadgrajevanja aplikacij bo vse pogosteje smiselno razviti nove. »Ne gradite sistemov, ki trajajo, gradite sisteme, ki se spreminjajo,« je poudaril predstavnik svetovnega raziskovalno-svetovalnega podjetja Gartner. Opozoril je, da bo takšen pristop zahteval tudi nove varnostne ukrepe.

Leon Fabčič Flis je opozoril, da bo do leta 2030 kar 80 odstotkov organizacij z javno dostopnimi rešitvami UI doživelo tako imenovani stroškovni kibernetski napad. Pri takšnih napadih zlonamerni agenti UI sprožijo zelo veliko zahtev, zaradi česar poraba računske moči in stroški skokovito narastejo. Po njegovih besedah se število zahtev lahko poveča tudi za 10.000-krat. Podjetja bodo zato morala v sisteme kibernetske zaščite vključiti tudi spremljanje porabe UI in omejevanje števila zahtev.

Stroški in poslovna vrednost

Do leta 2029 bo 60 odstotkov organizacij, ki uvajajo UI, vzpostavilo posebno funkcijo, ki bo celotne stroške povezovala z vrednostjo ali dobičkom. Fabčič Flis je opozoril, da večina podjetij za zdaj še ne more povezati tega, kar porabi za UI, z vrednostjo, ki jo ta prinaša. Stroški se namreč množijo na nepričakovane načine: ena sama naloga lahko zaradi samodejnih ponovnih poskusov stane stokrat več, pogovori se daljšajo, UI pa vedno znova prebere celoten klepet s prilogami in dokumenti. Najzmogljivejše modele pogosto uporabljajo za preprosta opravila, čeprav manjši, specializirani model delo pogosto opravi bolje in ceneje. Podjetjem je zato svetoval, naj porabo tokenov neposredno povežejo z merili poslovne vrednosti in naj se ne osredotočijo zgolj na zniževanje stroškov, saj je pogosto prav večja poraba tista, ki prinese največ prednosti.

Slovenija hitro uvaja UI

Mark Boris Andrijanič, novi predsednik strateškega sveta za umetno inteligenco in digitalizacijo, je na konferenci Smartis Day 26 ocenil, da Evropa tekme z ZDA in Kitajsko ne bo dobila z razvojem najzmogljivejših temeljnih modelov. Priložnost vidi v njihovi uporabi, kjer ima evropsko gospodarstvo veliko industrijskega znanja: v energetiki, biotehnologiji in obrambi. Razlika v zmogljivosti najboljših ameriških in kitajskih modelov se je po njegovih besedah zmanjšala na približno 2,5 odstotka. Medsebojna konkurenca znižuje cene: strošek žetonov za uporabo modelov se je v šestih mesecih znižal za 54 odstotkov. Dostop do napredne UI zato ni več privilegij tehnoloških velikanov. Slovenija pri uvajanju UI napreduje, vendar premalo izkorišča razvojni potencial. Delež podjetij, ki jo uporabljajo, se je po predstavljenih podatkih z lanskih 22 odstotkov povečal na 38 odstotkov. Hkrati primanjkuje digitalnih kompetenc, kapitala in spodbud za nastajanje globalnih tehnoloških podjetij. Andrijanič je opozoril, da ima Hrvaška že tri samoroge, Estonija pa več kot deset. Vzroke za slovenski zaostanek na tem področju vidi tudi v spreminjajoči se zakonodaji in premalo globalni naravnanosti.

Prehod h kibernetski odgovornosti

Drugi del konference Smartis Day 26 je bil posvečen temi »Trije izzivi. Trije Smartisovi odgovori«. Jakob Matek je pokazal, kako od skladnosti preiti h kibernetski odpornosti. Tilen Čuk je razložil, kako upravljanje tehnologije spremeniti v konkurenčno prednost. Ivo Švrljuga pa je predstavil, kako UI iz pilotnih projektov prenesti v nadzorovano in merljivo poslovno uporabo.

Smartis se je v okviru evropske pobude Future 500 uvrstil med Future 100 Slovenia 2026, prvo nacionalno izvedbo te metodologije. Future 100 Slovenia ni klasična nagrada ali lestvica, ampak podatkovno podprt izbor podjetij. Po navedbah organizatorjev so pregledali več kot 203.000 podjetij, od katerih jih je 603 izpolnjevalo začetno merilo visoke rasti. Teh 603 so nato ocenili na podlagi sedmih dimenzij in 19 kazalnikov, med njimi rast, uporaba kapitala, inovativnost, mednarodna prisotnost in vodstvo. Izbrali so sto podjetij z največjim potencialom za nadaljnjo rast, inovacije in mednarodni preboj.

Pri prehodu v produktno organizacijo Smartis tesno sodeluje z Gartnerjem. Njegovi analitiki podjetju pomagajo preverjati predpostavke, jasneje opredeliti ciljne segmente, prenoviti model SaaS in ravni podpore pri produktu SmartTwin ter pripraviti organizacijo in partnerstva za rast na širših trgih.

Julij Božič. Foto: Smartis Foto Smartis Smartis

»Uvrstitev med Future 100 Slovenia za Smartis ni le priznanje za dosedanje delo, ampak predvsem odgovornost za prihodnost. Naše temelje predstavljajo zahtevni projekti sistemske integracije in uvajanja naprednih tehnologij, naslednji razvojni korak pa je ustvarjanje lastnih tehnoloških produktov. Z digitalnimi dvojčki in povezovanjem podatkov podjetjem pomagamo izboljševati nadzor nad procesi, učinkoviteje upravljati energijo in sprejemati boljše poslovne odločitve. Prizadevamo si, da znanje in rešitve, ki jih razvijamo v Sloveniji, uspešno uveljavimo tudi na mednarodnih trgih,« je poudaril Julij Božič, izvršni direktor Smartisa.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab