Odcepitev Katalonije pod vprašajem

Galerija
Vodil je gibanje za neodvisnost Katalonije. FOTO: Stephanie Lecocq/Reuters
Gibanje za neodvisnost Katalonije, ki ga je vodil Carles Puigdemont, je bilo od leta 2018 večinoma neaktivno, vendar bi lahko oživelo, če na volitvah v Španiji 29. novembra zmagata Ljudska stranka in stranka Vox. Skoraj desetletje po tem, ko je separatistično prizadevanje v Kataloniji v letih 2017 in 2018 pahnilo Španijo v ustavno krizo, je ta tema trenutno v ozadju in le redko pride na naslovnice.
Z. M.
Rezultat španskih volitev bi vprašanje katalonske neodvisnosti znova lahko postavil v ospredje politične agende. Po napovedih javnomnenjskih raziskav bi oblast utegnili prevzeti konservativna Ljudska stranka (PP) in skrajno desna stranka Vox. Njuno neomajno zavzemanje za enotnost Španije bi lahko močno razvnelo čustva v tej državi z osmimi milijoni prebivalcev, piše Politico.
»Vemo, da bodo zagotovo omejili naše pristojnosti samouprave in grobo posegli v katalonsko družbo,« je dejal Francesc-Marc Álvaro, kandidat za senat na prihajajočih volitvah iz vrst Katalonske republikanske levice (ERC), so še zapisali pri Politicu. »To bi bilo, kot če bi na katalonsko družbo zlili bencin.«
Poslanka Míriam Nogueras iz stranke Junts, ki zagovarja neodvisnost, je dejala, da noben španski režim ali vlada nikoli ni spoštovala Katalonije in da prihodnja vlada ne bo nobena izjema. »Ne glede na politično usmeritev bo prihodnja španska vlada v ključnem, katalonskem vprašanju povsem enaka prejšnji,« je dejala in dodala: »Gibanje za neodvisnost bo znova pridobilo zagon, in to z obnovljeno močjo, saj zaradi odvisnosti Katalonije od Španije vsi postajajo revnejši.«
Za Madrid so na kocki tako gospodarski kot politični interesi. Katalonija je druga največja avtonomna regija Španije, takoj za Andaluzijo, ki predstavlja približno 19 odstotkov nacionalnega gospodarstva in 16,5 odstotka prebivalstva. Socialistični premier Pedro Sánchez je prevzel funkcijo kmalu po neuspelem prizadevanju za neodvisnost leta 2017, v katerem je več nacionalističnih politikov pobegnilo v tujino, devet drugih pa je bilo zaprtih.
V nasprotju z brezkompromisnim pristopom PP do Katalonije se je Sánchez pogajal s strankami, ki so zagovarjale neodvisnost, in v zameno za njihovo parlamentarno podporo popuščal. Amnestija, ki je koristila Kataloncem, vpletenim v poskus odcepitve, je razjezila špansko desnico, a je pomagala umiriti politično vzdušje v regiji in odpraviti veliko nacionalistično zamero. Medtem se je medstrankarska enotnost med separatisti, ki je bila tako pomembna za gonilno silo gibanja za neodvisnost pred desetletjem, razblinila.
Čeprav 43 odstotkov Kataloncev še vedno podpira neodvisnost, je po podatkih statističnega inštituta regionalne vlade ta tema zdrsnila na lestvici njihovih prioritet, in sicer za stanovanjsko problematiko, priseljevanje in kriminal.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗