Je Starlinke dušil Trump, Musk ali kdo tretji? Vseeno je, Evropa išče svojo pot.

SpaceX je na zadnjem poletu Starshipa oddal 26 satelitov Starlink tretje generacije. Foto: SpaceX
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Množične satelitske konstelacije, namenjene prenosu podatkov, so se izkazale kot zelo koristne pri vojaških dejavnostih. Najbolj očiten primer je Ukrajina, ki s pridom uporablja SpaceX-ovi konstelaciji Starlink in Starshield. Nekaj časa je Starlinkove terminale koristila tudi Rusija, in ko je SpaceX uvedel določene omejitve, se je to nemudoma poznalo na bojišču v škodo ruske vojske.

Oglas

Ta teden pa je odmeval nov zaplet. Predsednik ZDA Donald Trump je na spletu objavil, da sta Ukrajina in Rusija dosegli dogovor, da ne bosta napadali energetske infrastrukture. To je precej presenetilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki pa je vseeno naznanil, da se bo tako ravnal, medtem ko je Rusija nadaljevala napade na energetsko infrastrukturo.

Nekaj več podrobnosti je v objavi na X-u v petek podal predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski. Potrdil je, da satelitov Starlink ne uporabljajo za napade znotraj Rusije. Uporabljajo jih za prestreznike reaktivnih letalnikov Geran, za operacije na okupiranih območjih, in za oskrbo frontne linije. Foto: Reuters

Malo zatem so iz Ukrajine sporočili, da imajo težave pri uporabi Starlinka, natančneje, da je omejena hitrost naprav, krmiljenih s pomočjo Starlinkov, kar otežkoči ali onemogoči uporabo številnih brezpilotnih letalnikov, predvsem prestreznikov proti ruskim Šahedom oziroma Geranom. Številne vojaške operacije so bile zato prekinjene ali odpovedane z izgubljeno opremo. Analitiki domnevajo, da gre za obliko pritiska ZDA na Ukrajino, da ta ne bi napadala ruskih rafinerij.

Zadeva se je nato jela razpletati v velik oblak zmede.

Nekdanji ukrajinski obrambni minister Mihajlo Fedorov, ki je povezan z ustanoviteljem SpaceX-a Elonom Muskom, je dan zatem sporočil, da so uspeli omejitev hitrosti pri sistemu Starlink postaviti na 160 kilometrov na uro. BBC po drugi strani navaja, da je SpaceX hitrost omejil na 160 km/h, in nato omejitev "deloma sprostil".

Kaj sploh je Starlink? To je satelitska konstelacija v nizki zemeljski tirnici, sestavljena iz dobrih deset tisoč satelitov. Namenjena je odzivnemu dostopu do medmrežja in trenutno nima primerljive konkurence. SpaceX ves čas poudarja, da gre za komercialno storitev, omejeno na civilno in obrambno uporabo, ne pa za napadalne operacije.

Obstaja pa še povsem vojaška inačica Starlinka, ki jo prav tako proizvaja SpaceX. To je Starshield. Trenutno naj bi bilo na nebu okoli dvesto satelitov Starshield. SpaceX po izstrelitvi preda lastništvo in nadzor nad Starshieldi kupcu, v tem primeru ameriškemu ministrstvu za obrambo. Tako je SpaceX vzpostavil pomembno razlikovanje med svojimi sateliti za civilno in vojaško rabo. Slednji so namreč lahko legitimna tarča v primeru vojne. SpaceX si vsekakor ne želi, da bi začel nekdo klatiti njihove satelite z neba, denimo Kitajska ali Rusija – slednja je Starlinke že označila za legitimne tarče prav zaradi rabe v Ukrajini.

Ofenzivnim vojaškim operacijam med sateliti sicer še nismo bili priča, le redkim testom orožja, a ker vesolje postaja vse pomembnejše za delovanje vojsk, se ključne države aktivno pripravljajo na dejansko bojevanje v orbiti.

Ne Musk ne Trump ne sprejemata odgovornosti

Elon Musk je v odzivu na dogajanje izpostavil omejitev uporabe Starlinka za civilne in obrambne namene, ter prepoved napadalnih. Spomnil je tudi, da z omrežjem Starshield upravlja ameriško ministrstvo za obrambo, in s tem tudi predsednik ZDA. S tem je namignil, da za morebitnimi omejitvami sistema Starshield stoji vrh ameriške politike. Malo pozneje je javno pozval k zamenjavi predsednika Ukrajine.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je Elona Muska kar prek X-a pobaral: "Hej pomembnež, a se spet greš politiko s svojimi izdelki? Evropske stranke vas opazujemo." Poljska je namreč naročnik oziroma plačnik številnih terminalov Starlink, ki jih uporablja Ukrajina.

Za dodaten vpogled v zadevo je poskrbel Reuters, ki citira dva anonimna ameriška uradnika. Ukaz za omejitev satelitskih storitev je po pisanju Reutersa prišel neposredno iz Bele hiše, ministrstvo za obrambo pa je prejelo ukaz, da je treba Starshield "upočasniti". Vir je še zatrdil, da ukaza ni podal sam ameriški predsednik.

Spet je nekaj zmede, oziroma se zastavlja vprašanje: kdo je potem ukazal, naj se upočasni tudi Starlink, poleg Starshielda? Domnevamo lahko, da marsikdo v tej zgodbi preprosto uporablja izraz Starlink tudi za Starshield.

Britanski Telegraph, ki se prav tako sklicuje na anonimne vire med višjimi uradniki, pa celo trdi, da je celoten načrt skoval kar sam Elon Musk, in ga predlagal Donaldu Trumpu.

V petek je Trump pred novinarji dejal, da ne ve, ali je sploh kdo sprejel to odločitev, in zanikal, da bi jo sprejel on.

Zelenski je v soboto po poročanju medija Financial Times razkril, da so v Ukrajini opravili slednji preizkus: nekaj letalnikov so poslali v zračni prostor Evropske unije, kjer so ti leteli s hitrostjo 180 kilometrov na uro, medtem ko v Ukrajini ne smejo preseči hitrosti 161 kilometrov na uro. "Z drugimi besedami, to je načrtovana operacija," je komentiral dogajanje v ZDA.

Nekaj ameriških republikanskih senatorjev je bilo nad početjem zgroženih in je napovedalo ostre ukrepe, denimo blokiranje financiranja nekaterih agencij, če se početje ne konča.

V ZDA torej vidimo prelaganje odgovornosti za nastalo situacijo in počasno pometanje pod preprogo.

Toda duh je ušel iz steklenice. Druge države, prijateljske ali zavezniške do ZDA, so zaskrbljene. Če jim namreč ameriška politika lahko kadar koli omeji ali celo izključi uporabo tako Starlinka kot Starshielda, potem se nanju ne morejo zanašati.

Kako odgovarja Evropa?

IRIS bo precej manj številčen od Starlinka, bo pa Evropi zagotavljal suverenost na področju odzivnih satelitskih komunikacij. Stal naj bi slabih 16 milijard evrov. Foto: Thales Alenia

Na nebu je že ena evropska konstelacija, in sicer OneWeb. Zasnovali so jo že pred Starlinkom in je nekoliko manj zmogljiva. Obsega 648 satelitov, ki okoli Zemlje krožijo na višini 1200 kilometrov. OneWeb (v obstoječi obliki) preprosto ne more nadomestiti Starlinka. OneWeb je v lasti družbe Eutelsat, ta pa je v lasti francoske vlade, britanskega ministrstva za tehnologijo in indijske družbe Bharti.

Evropska komisija kani v tej luči pospešiti projekt združevanja največjih evropskih vesoljskih podjetij, Leonardo SpA, Airbus SE in Thales SA, poroča Bloomberg. S tem naj bi ustvarili velikana, ki bo lahko konkuriral SpaceX-u. Projekt se imenuje Bromo. Čaka pa ga še velika ovira, odobriti ga namreč morajo pristojni organi za varstvo konkurence. Prav tu pričakujejo večji pospešek.

Evropa sicer že pripravlja svoj "odgovor" na Starlink/Starshield. To je načrtovana satelitska konstelacija IRIS², ki nastaja v partnerstvu med Evropsko komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo in konzorcijem SpaceRISE, ki ga sestavljajo Eutelsat, SES in Hispasat. IRIS² bo obsegal 330 satelitov v nizkozemeljski tirnici in 18 v srednjezemeljski tirnici, skupaj 348 satelitov. Ne bo dostopen širši javnosti, temveč državam, agencijam in vojskam. Omogočal bo varno, šifrirano komunikacijo, ki je nihče drug na svetu ne more izključiti (razen z morebitnim kibernetskim ali kinetičnim napadom).

Tekma v polnjenju neba

Svoje množične konstelacije načrtujejo še številne druge države in podjetja, saj nihče noče ostati brez te zmogljivosti – in biti pri tem odvisen od muh vplivnežev v ZDA ali drugod.

Ob takšnem trendu naj bi se število satelitov v nizkozemeljski tirnici kmalu povečalo na 100.000, vsi načrti pa trenutno obsegajo kar 1,4 milijona satelitov. To povečuje možnost t. i. Kesslerjevega scenarija, torej verižnih trčenj satelitov, zaradi česar bi postala orbita okoli Zemlje povsem nedostopna in neuporabna. Obenem krni možnost opazovanja vesolja s kopnimi teleskopi.

Vseh aktivnih satelitov je trenutno med 16.400 do 18.500, nedelujočih je še dodatnih od 3 do 4 tisoč. Samo v zadnjem letu in pol je bilo izstreljenih več kot 7 tisoč satelitov.

Ameriški Amazon že postavlja konstelacijo Amazon LEO, ki naj bi do leta 2029 obsegala dobrih tri tisoč satelitov, pozneje še precej več. Z njo neposredno konkurira SpaceX-u. Prvi sateliti so že v vesolju. Postavljanje pa se je ustavilo pri ozkem grlu, dostopnosti raket. Amazon se namreč zanaša na rakete Ariane 6, Vulcan in New Glenn. Ariane 6 je sicer zanesljiva, a poleti le okoli desetkrat na leto, Vulcan ter New Glenn pa sta že lep čas prizemljena zaradi resnih odpovedi v preteklosti.

SpaceX pa ima ogromno prednost zaradi večkrat uporabnih raket Falcon 9, ki brez težav opravijo čez sto izstrelitev na leto, in večina jih je namenjena prav Starlinkom. V pripravi pa je raketa Starship, ki bo – po napovedi SpaceX-a – lahko opravila tisoče poletov letno in urno polnila nebo ne le z že omenjenimi Starlinki, temveč tudi s konstelacijo Starmind, ki bo obsegala kar milijon satelitov, namenjena pa bo algoritmom umetne inteligence.

Kitajska seveda ne kani zaostajati, in ker je precej bolj bogata z raketami kot Evropa, bo pri tem zagotovo prehitela staro celino. Šanghajska družba SSST, ki nič ne skriva, da se zgleduje po Starlinku, je že začela izstreljevati satelite Čjenfan (Quianfan, Tisoč jader), do konca desetletja naj bi se jih nabralo 15.000. Kitajska država bo sama postavila konstelacijo z imenom Guovang, ki bo štela 13.000 satelitov, Honghu-3 pa bo imel 10.000 satelitov.

Tudi Rusija hiti postavljati svoj Rasvet (Svit), a ji trenutno ne gre najbolje, saj ima manj kot 20 satelitov, ti pa se spopadajo s precejšnjimi težavami pri obratovanju.

Načrti za uničenje konstelacije Starlink

Mediji Le Monde, Der Spiegel in The Insider so poleti pridobili dokumente (poglavje 2), ki kažejo, da Rusija in Kitajska krepita vojaško sodelovanje in pripravljata večfazni načrt za uničenje konstelacije Starlink. Prva faza predvideva diplomatski in pravni pritisk, druga faza predvideva boj za frekvence, tretja pa uničevanje, začenši s kibernetskim vojevanjem in uničevanjem terminalov, nato pa s fizičnim uničenjem Starlinkov.

Kaj vse to pomeni?

Države z dovolj denarja in tehničnega znanja bodo hitele postavljati svoje nizkozemeljske satelitske konstelacije, saj se vse bolj zavedajo, da so suverene zmogljivosti, ki ti jih ne more nihče kar tako ugasniti, neobhodne v globalni tekmi. Zadnja poteza ZDA, pa naj jo je zaukazal Trump, Musk ali kdo tretji, je ta proces samo še pospešila, obenem pa še nekoliko razrahljala čezatlantske vezi. Obenem pa je pokazala, da je vesolje iz leta v leto pomembnejša raven blagostanja in varnosti.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅