Andrej Bauer: Čaka nas razcvet matematike, kakršnega morda še ni bilo
Znanost in tehnologija
Pogovor z matematikom in raziskovalcem Andrejem Bauerjem
18. oktober 2026 ob 8.30 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Val 202
Umetna inteligenca bi lahko močno pospešila razvoj znanosti, hkrati pa postavlja pod vprašaj vlogo človeka v raziskovanju, trenutno razkazovanje moči na področju matematike odpira vprašanja o preglednosti dosežkov velikih tehnoloških podjetij.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Podjetje OpenAI je nedavno objavilo več sto novih matematičnih rezultatov, ki jih je ustvaril njegov še neobjavljeni model umetne inteligence. Gre za rezultate na področju matematike in teoretičnega računalništva, med njimi tudi za pomembne korake pri nekaterih dolgo odprtih matematičnih problemih. Obseg dosežkov navdušuje, hkrati pa odpira vprašanja o preverjanju dokazov, razumevanju matematičnih rešitev in prihodnosti raziskovalnega dela.
Oglas
OpenAI je 6. oktobra objavil zbirko 372 skupin matematičnih rezultatov, ki jih spremlja več kot 700 rokopisov. Po navedbah podjetja so nastali s pomočjo novega internega modela, ki ni javno dostopen. Med njimi so rezultati s področij teorije števil, geometrije in matematične fizike, pa tudi napredek pri nekaterih zahtevnih odprtih problemih. Del dokazov so preverili s programskim orodjem Lean, ki omogoča preverjanje matematičnih izrekov. Rezultati ob tem še niso neodvisno pregledani, zato ostaja odprto vprašanje, koliko novih in uporabnih matematičnih spoznanj dejansko prinašajo.
Odzivi matematikov so mešani. Nekateri v dosežkih vidijo začetek novega obdobja matematičnega raziskovanja, drugi opozarjajo, da množica rezultatov sama po sebi še ne pomeni tudi večjega razumevanja. Matematična skupnost bo za presojo njihove izvirnosti, pravilnosti in pomena potrebovala veliko časa, morda več mesecev. Kot poudarja Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, osrednje vprašanje tako ni več zgolj, ali lahko umetna inteligenca reši zahtevne matematične probleme, temveč tudi, ali lahko pojasni svoje rešitve tako, da jih bodo ljudje razumeli, preverili in uporabili pri nadaljnjem raziskovanju.
Andrej Bauer je bil eden od gostov nedavnega Vročega mikrofona na Valu 202. Celotno oddajo lahko poslušate tukaj.
Najnovejša objava prihaja le mesec dni po odmevni trditvi OpenAI, da je njegov model rešil problem, povezan z Navier-Stokesovimi enačbami, ki opisujejo gibanje tekočin. Bauer, sicer profesor računalniške matematike in logike, opozarja, kako hitro umetna inteligenca spreminja matematično raziskovanje, obenem pa zaostruje razpravo o preglednosti, sodelovanju in odgovornosti pri objavljanju rezultatov. "Zadnji šok, ki smo ga doživeli, je bila rešitev Navier-Stokesovega problema. Gre za enega od znamenitih matematičnih problemov, za katerega je razpisana nagrada, vredna milijon dolarjev. In umetna inteligenca je našla rešitev. Res pa je, da je bila ta že na vidiku: umetna inteligenca je nekako prevzela načrt, ki so ga strokovnjaki že pripravili, in ga dopolnila. To je storila na izjemno impresiven način," pojasnjuje.
Zakaj je bil ta konkretni problem tako dolgo nerešljiv in tako velik izziv za človeški um? Kakšno edinstvenost in ustvarjalnost je v proces reševanja vnesla umetna inteligenca?
Zakaj je bil problem tako dolgo nerešen? Verjetno zato, ker matematike najbolj zanimajo najtežji problemi. Iščemo prav tiste, ki so najzahtevnejši. Težji, kot je problem, več ljudi pritegne, še posebej, če ima tudi uporabno vrednost. V tem primeru je Navier-Stokesova enačba izjemno pomembna za fiziko, saj opisuje obnašanje tekočin, zato je tudi zelo uporabna. Zdaj, ko je umetna inteligenca rešila ta problem, pa se postavlja vprašanje, kaj je s tem dejansko prispevala. Odgovora še ne poznamo. Rešitve, ki jih ustvari umetna inteligenca, so vsaj za zdaj pogosto zelo težko razumljive.
Toda kaj naj zdaj s to rešitvijo storimo? Kako uporabna je lahko? Umetna inteligenca je dokazala, da nekaj zmore. Kako pa lahko to pomaga vam, matematikom?
Študentom, ko jih učim o pojmu dokaza, povem, da ima dokaz dve nalogi: prepričati, da je nekaj res, in nam posredovati matematične ideje. Z dokazom torej ne pokažemo le, da neka trditev velja, temveč tudi komuniciramo matematične zamisli. To, kar počne umetna inteligenca, je pravilno. To vemo, ker so njene rezultate dodatno preverili z neodvisnimi programi. Vendar v teh dokazih povsem manjka struktura, ideja …, karkoli, iz česar bi lahko razbrali, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ne gre za to, da bi bili mi tako neumni, da ne bi razumeli, kaj umetna inteligenca počne. Težava je v tem, da dokaz zapiše tako slabo, da iz njega ne moremo razbrati vsebine. Dokaz je sicer formalno pravilen, vendar ne vemo, kaj se skriva v njem. Še huje, tudi sama umetna inteligenca ne zna dobro pojasniti, kaj je v tem dokazu.
Kako se torej področje matematike spreminja z vzponom umetne inteligence? V zadnjih letih, kot je mogoče razbrati iz izjav matematikov, doživljate nekakšno renesanso. Kaj vse bo umetna inteligenca prinesla v vaše delo in ali vam bo kaj tudi vzela?
Ne v zadnjih letih, temveč v zadnjih mesecih. Napredek je od začetka letošnjega leta tako neverjetno hiter, da lahko temu dogajanju samo osupljivo sledimo in se sprašujemo, kam nas bo pripeljalo. Ta izjemen napredek bo povsem spremenil delovanje matematike, hitrost njenega razvoja in vlogo človeka v njej. Vse to moramo zdaj na novo premisliti in biti pozorni na to, kaj bomo s tem sami ustvarili.
Kakšna usoda torej čaka matematiko, če bo umetna inteligenca tako silovito in naenkrat reševala probleme? Kaj sploh še raziskovati in v katero smer usmerjati raziskovalno delo?
O tem se sprašujejo številni mladi matematiki, še posebej doktorski študenti. Nekateri so zaskrbljeni. Menim, da moramo pozorno spremljati dogajanje, nikakor pa ne smemo zapasti v fatalizem. Vse, kar prihaja, bo matematiko izrazito spremenilo, obenem pa bo njen razvoj tudi močno pospešilo. Osebno se veselim, da bom lahko spremljal takšen razcvet matematike, kakršnega morda še nikoli v zgodovini ni bilo. Seveda je matematika doživela izjemno rast že v prvi polovici 20. stoletja, pa tudi nekoliko prej. Njen razvoj je presegel dotedanje meje, danes pa matematika prodira v vse pore družbe. Pogosto deluje v ozadju računalništva in ga spodbuja k nadaljnjemu razvoju. Računalništvo je tisto, ki v družbo vstopa na bolj neposreden in viden način. Zdaj se bo vse skupaj samo še pospešilo. Čaka nas družba, ki si je ne znamo predstavljati. Mladi jo bodo soustvarjali …
… in doživeli.
In doživeli. Toda spremembe se dogajajo tako hitro, da jih bova doživela tudi midva.
Opozorili ste me, da razkritja o tem, kaj vse zmore umetna inteligenca, v javnost ne prihajajo povsem naključno oziroma v naključnem časovnem obdobju. Kakšno vlogo ima pri tem čas objav?
Čeprav velika podjetja tega ne bodo povedala na glas, je povezava med trenutki, ko razglasijo, da so rešila nov velik oziroma enega največjih odprtih matematičnih problemov, in trenutki, ko predstavijo nov model, vsekakor zelo sumljiva. Podjetjem je seveda v interesu, da svoje modele predstavijo kot čim zmogljivejše. In kaj bi bolje dokazovalo njihovo zmogljivost kot dejstvo, da lahko rešujejo matematične probleme, ki jih matematiki niso znali rešiti stoletja? Zagotovo gre vsaj deloma za marketing. Jasno pa je tudi, da ta podjetja delujejo precej drugače kot matematična skupnost, ki temelji na sodelovanju, odprtosti in komunikaciji. Tukaj imamo opravka z zaprto ekipo znotraj podjetja, ki reši en problem ali pa sto problemov, o tem nikomur ne pove ničesar, nato pa rezultate objavi v strateško izbranem trenutku. Tudi na tem področju smo torej zaznali določeno krhanje odnosov med podjetji in matematično skupnostjo. Vendar so se večja podjetja na to že odzvala in poskušajo najti načine za sodelovanje z matematiki.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗