Raziskava: Letenje z izkoriščanjem zračnih tokov energijsko najvarčnejši način premikanja po Zemlji
Znanost in tehnologija
Raziskovalci so v 17 letih spremljali potovanja 850 različnih ptic in netopirjev
18. oktober 2026 ob 14.37 • Ljubljana - MMC RTV SLO
Do zdaj je veljalo, da je energijsko najvarčnejši način za aktivno premikanje po Zemlji plavanje. Raziskava, v kateri so sodelovali tudi slovenski raziskovalci, pa je to ovrgla in pokazala, da je še varčnejše letenje z izkoriščanjem zračnih tokov.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Do zdaj najobsežnejša raziskava energijskih stroškov premagovanja velikih razdalj pri prostoživečih živalih je nastala na podlagi kar 17-letnega spremljanja skupno 850 osebkov različnih vrst ptic in netopirjev, v četrtek pa je bila objavljena v eni od mednarodno najuglednejših znanstvenih revij Science. V njej je sodelovalo 68 raziskovalcev s celotnega sveta, tudi iz Slovenije. Slovenski raziskovalci so sodelovali z obsežnim programom telemetričnega spremljanja ptic, ki jih izvajajo na DOPPS-u (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije).
Oglas
"Ugotovitve na glavo postavljajo uveljavljeno razvrstitev iz učbenikov," so o objavljenih rezultatih sporočili z DOPPS-a. Dolgoletno spremljanje ptic in netopirjev je namreč razkrilo, da je izkoriščanje zračnih tokov za letenje daleč najvarčnejši način aktivnega premikanja po zemlji. Rezultati raziskave so s tem ovrgli dosedanje prepričanje, da je najvarčnejše plavanje, kar so kazali rezultati preteklih podobnih raziskav, ki pa so bile v nasprotju s to izvedene v nadzorovanem okolju laboratorija, so v sporočilu pojasnili v DOPPS-u.
"Človek množično na velike razdalje lahko leti samo izjemno energijsko potratno, pticam pa uspe preleteti neverjetne razdalje izredno varčno," so dodali. Kot primer so poudarili, da je sedem vrst jastrebov, vključenih v raziskavo, skupaj v zraku preživelo 128.000 dni in preletelo več kot 4,3 milijona kilometrov. Kot pojasnjujejo v DOPPS-u, jim to uspe z izkoriščanjem dvigovanja zraka, ki nastane zaradi atmosferskih razmer in orografskih barier. Tako se lahko denimo velike ujede kljub svoji veliki teži na izjemne razdalje premikajo samo z jadranjem, a ne kjer koli, temveč le po jasno začrtanih koridorjih, ki so sicer človeku nevidni. "Energijski stroški teh potovanj so lahko primerljivi s porabo energije med mirovanjem," poudarjajo v DOPPS-u.
Mihelič: Nujno je, da pticam na koridorjih zagotavljamo varnost
"Danes lahko s pomočjo senzorjev in natančne obdelave podatkov merimo neverjetne podrobnosti, denimo, kje in koliko časa ptica na svoji poti ptica zamahuje s perutmi. Pri jastrebih lahko to znaša le en promil (0,1 odstotka) vsega časa, ki ga preživijo v zraku," je sporočil strokovni direktor DOPPS-ja in soavtor raziskave Tomaž Mihelič. "To daje jasen odgovor, zakaj se te vrste na svojih preletih vedno pojavljajo na točno določenih mestih. Ne bodo se mogle prilagoditi letenju drugje, zato je naša odgovornost, da jim te koridorje dolgoročno pustimo varne," je poudaril.
Eden od pomembnih koridorjev za velike ujede se je zaradi specifike orografije vzpostavil v Sloveniji. Jadransko morje na eni in Panonska nižina na drugi strani namreč povzročata, da je za velike ujede edini možen prehod od Jadranskega morja do Alp prek dinarskih grebenov in hribovitega sveta, ki se vleče od Čičarije in Snežnika na jugu Slovenije do Julijskih Alp. Zaradi poteka grebenov je po navedbah DOPPS-a to edina pot tako v lepem vremenu, ko velike ujede za dvig najdejo pobočne termalne vzgornjike, kot v slabem vremenu, ko lahko ujede drsijo ob dvigovanju vetra, ki zadene ob gorske masive.
"To je glavni razlog, da usmerjamo toliko pozornosti v varstvo tega koridorja. Ne vem, ali se dovolj zavedamo, da nevarnosti na tem področju lahko ogrozijo redke vrste ptic po celotni regiji," je še poudaril Mihelič, ki opozarja, da te vrste žal nimajo alternative leteti drugje. Pojasnil je še, da se je zaradi tega tudi Evropska komisija odločila sofinancirati projekt Life for lifelines, katerega cilj je ohraniti ravno ta koridor.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗