Krasni novi um: Umetna inteligenca in medicina

Znanost in tehnologija

Z obdelavo množice podatkov se aplikacije, modeli učijo

20. oktober 2026 ob 6.27 • MMC RTV SLO

Že v zgodnjih 70. letih preteklega stoletja se je začela uporaba ekspertnih sistemov tudi v medicini. Najbolj znan je na univerzi Stanford razviti sistem za diagnosticiranje resnih bakterijskih okužb in predlaganje ustreznih odmerkov antibiotikov.

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Odtlej je razvoj tehnologij, ki jih podpira umetna inteligenca, omogočil uporabo UI-ja v analizi elektrokardiogramov in prepoznavanje nepravilnosti v delovanju srca. Z razvojem globokega učenja in obdelavo ogromnih količin podatkov po letu 2010 pa je prišel pravi preboj predvsem na področju analize medicinskih slik. Danes je uporaba UI-ja v medicini izjemno široka: v diagnostiki, razvoju novih zdravil in cepiv, v personaliziranem zdravljenju, robotski kirurgiji in analizi tkiv, pri optimizaciji zasedenosti postelj v bolnišnicah, razporejanju delavcev, pri preventivi z uporabo pametnih naprav … A zdravstveni nasvet, ki ga je Alenu dal klepetalnik na pametnem telefonu, je reveža le še dodatno zbegal.

Oglas

O uporabi umetne inteligence v medicini se voditeljica Nina Cijan pogovarja z Domnom Plutom s Katedre za radiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnikom Kliničnega inštituta za radiologijo UKC-ja Ljubljana ter Janezom Žibertom z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in rednim profesorjem Univerze na Primorskem.

Sposobnosti aplikacij v radiologiji

"Aplikacija Radiološki asistent – ali moderneje agent – je s pomočjo umetne inteligence sposobna izdelati vizualne interpretacije medicinskih slikovnih preiskav, kot so slike magnetne resonance, slike CT-ja, rentgena, in deluje tudi na več ravneh. Najprej pregleda sliko in ugotovi morebitne posebnosti, nato pa z uporabo velikih jezikovnih modelov, ki so sposobni interpretirati tudi slike, pripravi radiološko poročilo, ki pa je samo predhodno pripravljeno poročilo za radiologa. S takimi poročili si radiologi lahko pomagajo pri nadaljnjem diagnosticiranju," razloži Žibert, ki je aplikacijo razvil. Da je taka končna stopnja aplikacije zaželena v zdravstvu, pritrdi radiolog Domen Plut. "Končna aplikacija namreč razpozna sumljiva mesta na sliki in zanje ponudi določene razlage, jih naveže na klinično sliko pacientov, na koncu pa naredi smiselno analizo vseh najdb in ponudi že pripravljen izvid."

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

V praksi se ta končni izvid aplikacije v zdravstvu za zdaj ne uporablja, uporablja pa se v raziskovalnih modelih. V zdravstvu zato pričakujejo večjo pomoč aplikacij v prihodnosti. Trenutna uporaba UI-ja pa je prepoznava določenih mest na sliki in deloma tudi sposobnost aplikacije, da taka zaznana mesta zna opredeliti. Dobrodošel pripomoček so tudi aplikacije, ki omogočajo standardizirane meritve. Znajo segmentirati sliko, prepoznajo dele telesa, da lahko računalnik nato zelo hitro izračuna prostornino organa, kar pa je prej potekalo ročno in seveda veliko počasneje. Zelo uporabna pa bi aplikacija lahko bila tudi v obravnavi urgentnih stanj, meni radiolog Plut, če bi v ozadju opravila triažiranje glede na nujnost obravnave posameznih primerov.

Testnemu obdobju uporabe aplikacije ARIA zdaj sledi validacija, ko se poročila, ustvarjena z UI-jem, primerjajo z verificiranimi radiološkimi poročili preiskav kolen in hrbtenice z magnetno resonanco ter z rentgenskimi preiskavami za travmatologijo. "To je zelo pomemben korak pri vpeljavi aplikacije v klinično prakso, tako dobimo zagotovila, da deluje dovolj zanesljivo. Namen aplikacije je v prvi vrsti pomagati radiologom pri njihovem diagnostičnem delu," pravi Žibert.

Kaj pa uporaba spletnih klepetalnikov za razlago izvidov?

"Tako vprašanje je pričakovano in tudi razumljivo," pravi Plut, "k sreči pa ta orodja ob vprašanjih za razlago medicinskih izvidov sama opozarjajo, da niso namenjena tem vprašanjem, in vas napotijo k zdravniku," odgovarja in poudari, da je smisel tega bolnikova varnost. Posebej je odsvetovano fotografiranje zdravstvenih slik in njihovo pošiljanje v klepetalnik po razlago. "To je zelo nevarno, saj nikakor ne morete pričakovati zanesljivih odgovorov," pravi Žibert. V medicini je treba biti na varnost podatkov zelo pozoren, zato se ob načrtovanju aplikacij, namenjenih medicinski praksi, temu posveča največja pozornost. To so občutljivi, zaupni podatki, z njimi je treba ravnati previdno in skladno s standardi, ki zahtevajo, da se za obdelavo osebni podatki anonimizirajo.

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Inovativno orodje, ki z uporabo umetne inteligence pomaga pri diagnosticiranju Parkinsonove bolezni, pa so razvili v sodelovanju z nevrologi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Aplikacijo trenutno uporabljajo samo za raziskovalne namene, študije pa so pokazale, da bi lahko postala učinkovit medicinski pripomoček. Aplikacija namreč uspešno loči med različnimi vrstami tremorja, to je tresenja roke, ki je značilno za Parkinsonovo bolezen, a ne samo zanjo. Razliko ugotovi z analizo pacientovega risanja Arhimedove spirale na tablici, postopka, za katerega je znano, da je primeren za ugotavljanje parkinsonskega tremorja. "Aplikacija pa lahko pomaga tudi pri pravilnem odmerjanju zdravil," pravi Vida Groznik s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Slovenski raziskovalci in načrtovalci aplikacije ARIA so aplikacijo trenirali s tujimi dostopnimi podatki, s slovenskimi podatki pa te modele zdaj dodatno učijo in prilagajajo za bolj specifične naloge. Obseg podatkov je pomembna postavka za dosego dobrih in odličnih rezultatov in pri tem je pred raziskovalci še kar nekaj zahtevnih korakov, toda smer razvoja je prava, ugotavljata gosta.

Kaj pove UI o slovenskem referenčnem genomu?

Umetna inteligenca je zelo uporabna tudi pri raziskovanju slovenskega referenčnega genoma, ki omogoča boljše razumevanje genskih značilnosti slovenske populacije. Ali pa lahko pridobljeni podatki in izsledki raziskav prispevajo tudi k boljšemu razumevanju in zdravljenju različnih bolezni?

"Res je izraz slovenski referenčni genom slišati zapleteno," pravi Damjana Rozman iz Centra za funkcijsko genomiko in sistemsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. "V bistvu pa bi želeli pokazati, kako je genom Slovencev drugačen od genomov drugih narodov – da bi imeli neko primerjavo, neko referenco, ki bi bila najprimernejša za kakršne koli raziskave bolezenskih genomov pri slovenskih ljudeh. Umetna inteligenca nastopi, ko analiziramo velike količine podatkov, saj je genom velik 3,2 bilijona črk! A če poznamo, kako naj bi bil videti genom zdrave populacije, dosti laže ugotovimo, katere črke so spremenjene v genomu ljudi, otrok, ki imajo redke bolezni. Ali pa pri odraslih, ki imajo neke na novo pogojene vrste raka. Če imamo dober referenčni genom, bomo bistveno hitreje prišli do molekularnih vzrokov teh bolezni, jih laže odkrili in zdravili," sklene Rozman.

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Umetna inteligenca je odličen pripomoček tudi pri presejalnih programih, pri katerih se v velikem številu načeloma zdravih pacientov išče določena bolezen. Za varnost presejalnih programov je poskrbljeno tako, da imajo več »bralcev«. Če bi umetna inteligenca pri prvem »situ« prihranila samo nekaj odstotkov podatkov, to je, ločila sumljive od manj sumljivih primerov, bi to pomenilo ogromen prihranek za zdravstveni sistem pri branju podatkov. Vendar, kot meni dr. Plut, umetna inteligenca vsaj v kratkem še ne bo nadomestila radiologa, pričakujejo pa pomoč UI-ja pri obvladovanju dela, torej, da bodo lahko ustrezno poskrbeli za čim večje število pacientov. Število preiskav namreč skokovito narašča, v krajšem času jih je treba pregledati čedalje več, število radiologov pa ne spremlja te rasti. S pomočjo UI-ja se tako viša tudi raven zdravstvene oskrbe. Človek, zdravnik, pa bo še vedno najpomembnejši dejavnik pri odločanju.

Medicina

Oglas

内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅