Kako so si člani energetske zadruge Zeleni Hrastnik znižali položnice za elektriko?

Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik so ustanovili Focus, društvo za sonaravni razvoj, Občina Hrastnik in zainteresirani občani. Njen prvi projekt je postavitev elektrarne z močjo 291 kW na strehi tamkajšnje osnovne šole. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije pri nas in prvi primer takšne skupnosti, v kateri z občani sodeluje tudi občina. Foto: Zadruga Zeleni Hrastnik/Timotej Vrtnik
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Trinajst let po zaprtju zadnjega rudniškega rova energetski prispevek Zasavja še zdaleč ni več tako močan kot včasih, pojavljajo pa se novi pogledi na oskrbo z energijo. Pretekli teden je v podjetniškem inkubatorju Kompreshaus v Hrastniku, nekdanji tovarni kompresorjev za rudniška orodja, potekala konferenca z naslovom Zasavje – energetska regija prihodnosti. Zasavje je po besedah direktorice regionalne razvojne agencije Anje Šerc, v "energetski renesansi", ki bo prihodnost gradila "na identiteti skupnosti in pripadnosti", nesnovni zapuščini premogovništva.

Oglas

Med novimi oblikami združevanja energetske preskrbe in povezovanja skupnosti so energetske zadruge. Njihovi člani si s skupnimi močmi zagotovijo elektrarno za rabo obnovljivih virov, znižajo svoj račun za elektriko, prispevajo k zniževanju emisij toplogrednih plinov, predvsem pa vse finančne koristi, ki bi se sicer porazgubile med proizvajalci in posredniki, zadržijo doma. Natančnih podatkov, koliko energetskih zadrug trenutno deluje v Sloveniji, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko še nima, saj kot pojasnjujejo, pravkar poteka evidentiranje skupnosti OVE. "Omeniti velja vsaj Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik, Energetsko zadrugo Gmajna ter Energetsko zadrugo Sončni Ig," našteje Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije.

Zelena ni ravno barva, ki bi jo tradicionalno povezovali z zasavskim črnim revirjem, a je morda prav zato pristala v imenu Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, ki je bila ustanovljena leta 2022, ima danes 30 članov in upravlja dve sončni elektrarni. Običajno se vse začne z motivacijo posameznikov, ko najdejo nekaj, kar pritegne njihovo zanimanje, na vprašanje, zakaj so Hrastničani sploh začeli razmišljati o energetski zadrugi, odgovarja njen predsednik Božidar Roglič. Pred leti so župana navdušili primeri iz tujine in na občini so začeli razmišljati, na kakšen način bi lahko nekaj podobnega uresničili tudi sami.

Da so v projekt pritegnili tudi občane in lokalna podjetja, so pred ustanovitvijo zadruge morali vložiti kar nekaj truda, se spominja Roglič. "Imeli smo nekaj krogov javnih obravnav. V Delavskem domu smo organizirali javno okroglo mizo in zelo hitro opazili, da ljudem, ki smo jim v prvi rundi želeli zelo podrobno razložiti poslovni vidik zadruge, ekonomiko skupnostne sončne elektrarne, izvedbo, sofinanciranje, še vedno ni bilo povsem jasno, kaj bi oni sami lahko imeli od tega. Kajti pod črto je pač interes posameznika." Ideja se je počasi širila. "Zadevo so malo premleli in ugotovili, da je zanimiva, in povedali tudi sosedom. Priklop je bil namreč lokalno precej omejen – zaradi sistema letnih neto meritev, so se lahko pridružili le odjemalci iz iste transformatorske postaje. Zraven osnovne šole pa so predvsem večstanovanjski objekti."

Na začetku leta 2024 so na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik postavili prvo zadružno sončno elektrarno v Sloveniji. Skupnostna elektrarna z močjo 291 kilovatov z elektriko oskrbuje 16 gospodinjstev iz bližnjega blokovskega naselja, tri javne objekte – občinsko stavbo, osnovno šolo in deloma bazen – ter manjšo trgovino in prostore dveh podjetij. Elektrarno v vrednosti 280 tisoč evrov so financirali iz treh virov: del so prispevali zadružniki z začetnimi vložki (150 evrov na 1 kW kapacitete), s subvencijo ministrstva za infrastrukturo in s kreditom Eko sklada.

Montažo sončne elektrarne na strehi osnovne šole so z zanimanjem spremljali tudi učenci. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Prihranek za člane, učna snov za učence

Začetni finančni vložek gospodinjstev v sosednjih blokih, ki na leto v povprečju porabijo med štiri in šest megavatnih ur energije, je znašal od 600 do 900 evrov. Investicija naj bi se jim povrnila v treh do štirih letih. Mesečna položnica za elektriko posameznega gospodinjstva je nižja tudi za do 30 odstotkov. Čez 13 let, ko bo posojilo za sončno elektrarno na osnovni šoli odplačano, pa bodo lahko prihranki tudi do 70-odstotni, odvisno od prihodnjih cen elektrike. Člani zadruge namreč v prvih letih delovanja elektrarne odplačujejo stroške posojila, ki so ga morali vzeti za investicijo, tekoče stroške vzdrževanja elektrarne in ne nazadnje delovanja zadruge. Življenjska doba elektrarne je predvidena za vsaj 25 let, kar pa ne pomeni, da potem paneli ne delujejo več, temveč proizvajalec v tem obdobju zagotavlja optimalno proizvodnjo elektrike. "Bistvo energetske zadruge ni prodaja elektrike, v smislu, da bi hotela zadruga s tem generirati dobiček. Dejansko gre za ustvarjanje prihrankov," pojasni Roglič.

Vendar prihranki niso edini pozitivni učinek, ki ga je prinesla sončna elektrarna na hrastniški osnovni šoli. Kot pojasnjuje ravnateljica Polona Dolanc, jo uporabljajo tudi v izobraževalne namene. "Ko smo na streho postavljali panele, smo vse učence seznanili, da bomo imeli sončno elektrarno," se spominja. "To je tudi del šolskega programa oziroma učne snovi. Letos smo uvedli tudi mesečne vsebine na temo varovanja okolja – od ločenega zbiranja odpadkov, varčevanja z vodo do uporabe sončne energije. Otroci so za to dovzetni," je prepričana Dolanc.

Podpora socialno ranljivim gospodinjstvom

Medtem ko energetske skupnosti omogočajo, da prebivalci, občina in lokalna podjetja skupaj proizvajajo in uporabljajo energijo iz obnovljivih virov, povečujejo energetsko neodvisnost v kraju in pospešujejo zeleni prehod, je pomembna prednost tudi socialni vidik, poudarja Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaravni razvoj, ki je hkrati eden izmed soustanoviteljev zadruge. "Energetske skupnosti lahko del koristi usmerjajo v podporo ranljivim gospodinjstvom ter tako pomagajo zmanjševati energetsko revščino in zagotavljati pravičnejši dostop do čiste energije," poudarja Kvac. In tako so med iskanjem članov ustanavljajoče se zadruge Zeleni Hrastnik zaznali tudi interes starejše gospe, ki živi sama v stanovanju v enem od bližnjih blokov. Upokojene ženske, ki živijo same, so značilen primer gospodinjstva, ki ga ogroža energetska revščina. Odločili so se, da jo vključijo v zadrugo, njen začetni vložek pa je iz donacij lastnih članarin pokrilo društvo Focus. Stanovalki so se tako znižali mesečni stroški elektrike, manj pa bo občutila tudi morebitne podražitve, ki se napovedujejo z novo energetsko krizo. Člani samooskrbnih energetskih skupnosti so namreč manj odvisni od cen dobaviteljev in bolj odporni v negotovih obdobjih.

Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik pred zdravstvenim domom, kjer so aprila 2025 v omrežje priključili elektrarno z močjo 100 kW in služi potrebam zdravstvenega doma, občinske stavbe ter šestih bližnjih gospodinjstev. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Zadruga Zeleni Hrastnik je konec leta 2024 izvedla še en projekt – sončno elektrarno na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik, ki je začela obratovati aprila 2025. Vodstvo zdravstvenega doma glede sodelovanja ni imelo nikakršnih pomislekov. Prepričani so, da gre za gospodarno in trajnostno potezo. V prvih šestih mesecih od začetka delovanja elektrarne opažajo tudi do 300 evrov prihranka na mesec. Pred tem so se mesečni stroški elektrike v zdravstvenem domu povzpeli tudi do 1200 evrov. "Vsaka priložnost za dolgoročno obvladovanje teh stroškov je dobrodošla. Hkrati se nam zdi pomembno, da kot javni zavod podpiramo projekte, ki prispevajo k čistejšemu okolju in večji energetski samooskrbi lokalne skupnosti," je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Lara Gornik. "Vsak evro, ki ga prihranimo pri stroških poslovanja, lahko namenimo izboljšanju zdravstvenih storitev za naše občane. Verjamem, da je to lahko primer dobre prakse tudi za druge zdravstvene domove." Pri čemer Gornik poudari prav prednosti zadružnega povezovanja, ki je tudi zdravstvenemu domu olajšalo začetni vstop v naložbo.

Zdaj že razmišljajo o menjavi voznega parka, predvsem za patronažno službo, ki avtomobile uporablja podnevi. Električna vozila bi za urgentno službo po besedah Gornik predstavljala preveliko tveganje, saj so lahko na cesti neprestano tudi po 24 ur in ne bi imela časa za polnjenje. "Zamudili smo sicer subvencije, ki so bile na voljo za nakupe električnih avtomobilov, in upamo, da bo še kakšna možnost. Patronažne sestre bi lahko vse prešle na električne avtomobile, sploh ker imamo elektrarno," doda Gornik.

Druga zadružna skupnostna sončna elektrarna je bila na streho zdravstvenega doma nameščena konec decembra 2024 in sredi aprila 2025 priključena v omrežje. Naložba je znašala 107.500 evrov, 40 odstotkov končnega stroška so pokrili zadružniki, preostali delež so pokrili s posojilom Delavske hranilnice. Zadruga računa še na pridobitev subvencije Borzena, ki bo pokrila približno četrtino naložbe. Foto: Focus

Se energetske skupnosti po zaključku sistema neto meritev še izplačajo?

Do konca leta 2024 je ključno vlogo pri spodbujanju postavitev samooskrbnih elektrarn odigral sistem neto meritev (net metering). Po tem sistemu se električna energija, ki jo elektrarna proizvede in se ne porabi na mestu proizvodnje, odda v distribucijsko omrežje. Za morebitne viške energije, ki jih elektrarna odda v omrežje, lastniki ne prejmejo plačila. Pa vendar je takšen sistem za samooskrbne sončne elektrarne zelo ugoden. Količina električne energije, oddane v omrežje, se namreč na letni ravni izravna s količino električne energije, prevzete iz omrežja. Viški, ki jih sončna elektrarna proizvaja podnevi in v poletnih mesecih, se tako lahko izravnajo z večjim prevzemom elektrike v obdobjih, ko je proizvodnja nižja, na primer jeseni in pozimi. Težava je v tem, da sončne elektrarne viške energije proizvajajo takrat, ko je energije običajno dovolj tudi iz drugih virov, lastniki pa proizvedene viške po sistemu neto meritev porabijo v obdobjih, ko je splošna poraba visoka, proizvodnja pa nizka. Elektrika, oddana v omrežje poleti, namreč ni "fizično shranjena" za poznejšo uporabo, temveč se izvede le obračunska izravnava. Tudi omrežnina in nekatere druge dajatve se obračunavajo na podlagi razlike med prevzeto in oddano energijo na letni ravni.

Takšna ureditev je bila z vsemi svojimi ugodnostmi namenjena prav spodbujanju samooskrbnih sončnih elektrarn in zdi se, da je bila v Sloveniji precej uspešna. Skupno število sončnih elektrarn se je po podatkih pristojnega ministrstva med letoma 2021 in 2026 več kot potrojilo. Rok za vključitev v sistem letnega netiranja se je iztekel konec leta 2024. Za odjemalce, ki so pravočasno vstopili vanj, se bo ta posebna ureditev uporabljala do konca leta 2030.

Se torej postavitev skupnostnih elektrarn po izhodu iz sistema neto meritev sploh še izplača? Božidar Roglič meni, da ja. "Energetska skupnost lepo poveže lokalno skupnost, javne in zasebne zavode ter gospodinjstva. Ekonomski model brez neto meritev je vsekakor težji, saj je "hranilnik" na letni ravni predstavljalo omrežje. Obstajajo pa različne sheme, ki na različne načine obravnavajo samooskrbne skupnosti. Nekatere ponujajo 15-minutno, druge mesečno poračunavanje proizvodnje in porabe. Zelo verjetno pa bo nove projekte treba kombinirati s hranilniki, da se energija, ki se proizvede čez dan, podaljša tudi v večerne ure, ko ljudje pridejo domov in potrebujejo elektriko."

Vrnitev zadrug in nova podoba Zasavja

Zadruga Zeleni Hrastnik že snuje nove projekte, a bo zaradi drugačnega sistema obračunavanja porabe elektrike in omrežnine naloga zahtevnejša. Sončni elektrarni, ki bi ju lahko postavili na vrtcu in podružnični osnovni šoli na Dolu pri Hrastniku, bi tako vključevali tudi baterijski hranilnik. Po zgledu iz Danske bi v okviru zadruge lahko na ravni manjšega naselja organizirali tudi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, a so te ideje za zdaj le v osnutkih, poudarja.

Zadružni model ni edini možni način organizacije energetskih skupnosti z rabo obnovljivih virov, skupnost lahko medsebojna razmerja uredi tudi drugače. Kaj so torej prednosti zadružnega organiziranja? "Energetske zadruge v našem prostoru niso nič novega," pojasni Roglič. "Bile so ene prvih oblik zadrug tukaj na Slovenskem. Ena od prvih energetskih zadrug je začela delovati prav pri nas. Elektriko, ki se je generirala za rudnik, so ponudili tudi okoliškemu prebivalstvu," nadaljuje. Kaj je torej prednost zadruge? "Zadruga je lastnik in hkrati deluje kot povezovalna oseba. Ima vse obveznosti do elektrarne, hkrati pa so lastniki te zadruge vsi njeni člani, vsi člani so enakovredni in imajo torej enakovreden odločevalski glas. En član ima en glas. Tudi če na primer občina porabi večji delež električne energije, ne more izglasovati izključitve katerega drugega člana," odgovarja Roglič.

Med razkazovanjem nove sončne elektrarne na strehi zdravstvenega doma Roglič razmišlja tudi o vprašanju "energetske renesanse Zasavja", ki je bila omenjena na konferenci Zasavje – energetska regija prihodnosti. Na vprašanje, ali se mu zdi, da so Hrastničani naklonjeni novostim, odgovarja: "Rekel bi, da so pri preizkušanju novih stvari na področju energetike malo previdni. Zdi se mi, da v ozadju še vedno ostaja zavedanje, da so to igro nekoč igrali veliki igralci – rudnik, termoelektrarna –, ki so tukaj v Zasavju pač obvladovali trg energetike. In tudi prebivalci so bili nekako vezani nanje. Za kakršne koli rešitve so običajno poskrbeli ali pri rudniku ali pa pri termoelektrarni." Še vedno je živ spomin, da so v regiji rudniki, fosilna goriva, termoelektrarna nekoč zagotavljali številne zaposlitve in vir blaginje. "Po drugi strani pa se tudi zavedamo, da si je narava, odkar se ne rudari in ne kuri več premog, odkar so se malo ozelenile tudi druge industrije, v zadnjih desetih, dvajsetih letih zelo opomogla. Regija je prej veljala za črno, rdečo. Kdor se je z vlakom kdaj peljal skozi naše doline, se je pri termoelektrarni jasno videlo, da so gozdovi bolj rjavi kakor zeleni. Sava je bila včasih skoraj črna. Danes je skoraj smaragdna," na oktobrski dan, ki je s soncem vztrajno napajal obe zadružni elektrarni, še sklene Roglič.

Spomenik rudarjem Stojana Batiča v središču Hrastnika. Foto: BoBo

*Objavo prispevka je podprl projekt Life COMET, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa LIFE. Izražena stališča in mnenja ne odražajo nujno stališč sofinancerjev.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Okolje,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅