AETP objavil nove posnetke razmer v reji kokoši. Uprava za varno hrano: Higiena zadovoljiva.
Okolje
Posnetek društva AETP
28. oktober 2026 ob 8.05 • Zadnji poseg: 28. oktober 2026 ob 16.15 • MMC RTV SLO, STA
Društvo AETP je objavilo nove posnetke iz baterijske reje kokoši iz osrednje Slovenije, ki prikazujejo izležena jajca v bližini gnoja, kadavrov in oskubljenih kokoši. Uprava za varno hrano, ki je opravila nadzor, pravi, da je bila higiena zadovoljiva.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Uprava za varno hrano je na podlagi prijave opravila nenapovedani uradni nadzor reje kokoši nesnic v obratu v osrednji Sloveniji, na kar jih je opozorilo društvo AETP, ki je danes tudi objavilo posnetke tamkajšnjih razmer. Inšpektorji so sicer ugotovili posamezne neskladnosti, ki pa jih je rejec odpravil, zato prekrškovnega postopka niso uvedli.
Oglas
Društvo AETP je objavilo nove posnetke iz baterijske reje kokoši iz osrednje Slovenije, ki prikazujejo izležena jajca v neposredni bližini gnoja, razpadajočih trupel živali in oskubljenih kokoši.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so posnetke na začetku meseca posredovali upravi za varno hrano. Ta je v današnjem sporočilu za javnost potrdila, da je na podlagi prijave z 9. oktobra opravila nenapovedan uradni nadzor reje kokoši. Nadzor so opravili še isti dan in takrat "je bilo stanje glede primernosti objektov in prostorov za nastanitev živali, opreme v prostorih, osvetlitve, oskrbe z vodo in krmo ter predpisanih evidenc primerno", so zapisali v sporočilu.
Pojasnili so, da gre za rejo kokoši v obogatenih kletkah, ki ima dovoljeno kapaciteto 5760 živali, pri čemer je bilo v obratu vseljenih 4261 kokoši. Ob inšpekcijskem pregledu so glede opreme ugotovili, da v dveh kletkah ni gredi, v več kletkah pa manjka po ena gred. V času nadzora niso zaznali povečane koncentracije amonijaka v hlevu.
Na področju dobrobiti živali so medtem inšpektorji ugotovili posamezne neskladnosti, kot sta preseženo število kokoši v treh kletkah, prisotnost neodstranjenega trupla kokoši v eni kletki. So pa bile živali "primerno operjene glede na starost, pohabljanj ni bilo opaziti, živali so se značilno vedle in niso kazale znakov neugodja", so zapisali.
Ugotovili so, da rejec vodi evidenco poginulih živali od februarja 2026, pri čemer je bilo po predloženi evidenci v obdobju od vselitve kokoši v februarju letos do oktobra letos evidentiranih 134 poginulih kokoši. Kar se tiče higiene v hlevu, je bila ta v času pregleda po navedbah uprave zadovoljiva. "Talna površina objekta je bila čista, mestoma je bilo opaziti kakšno razbito jajce in kakšno pero," so pojasnili.
Pristojni so rejcu ob tem zaradi pomanjkljive opremljenosti kletk z gredmi izdali opozorilo z rokom za odpravo nepravilnosti do 21. oktobra. Ob kontrolnem pregledu dan pozneje, torej 22. oktobra, so inšpektorji ugotovili, da so bile nepravilnosti, prenaseljenost, odpravljene v določenem roku, zato prekrškovnega postopka niso uvedli.
Kot so še pojasnili na upravi, so bili uradni nadzori v obratih z rejo kokoši v obogatenih kletkah izvedeni lani jeseni, in sicer skupaj 32 nadzorov in 17 ponovnih-naknadnih nadzorov. Letos so medtem v obratih z rejo kokoši v obogatenih kletkah izvedli 22 nadzorov in štiri ponovne-naknadne nadzore. Ponovni nadzori so bili uvedeni zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti.
Baterijska reja bo po trenutni zakonodaji prepovedana z letom 2029, v javni obravnavi do 2. novembra pa je novela zakona o zaščiti živali, ki prehodno obdobje za odpravo kletk za nesnice podaljšuje do leta 2035, predvsem z razlogom, da bodo naši rejci nekonkurenčni ponudnikom iz tujine, ki baterijsko rejo še imajo. Avstrija je kletke že prepovedala, številne države pa so v prehodnem obdobju. V Sloveniji se s tem ukvarja 32 rejcev, od teh 22 izključno z baterijsko rejo.
Zveza za živali proti podaljšanju baterijske reje kokoši
Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije (Zveza za živali) je pozvala vlado in ministrstvo za kmetijstvo, naj ne podaljšata roka za ukinitev baterijske reje kokoši nesnic do leta 2035. Po njihovem mnenju bi morali ohraniti veljavni rok, ki predvideva opustitev takšne reje do leta 2029, saj gre za vprašanje dobrobiti živali in varnosti hrane.
V nevladnih organizacijah opozarjajo, da kokoši v kletkah nimajo možnosti izražanja naravnega vedenja, kot so gibanje, brskanje in raziskovanje okolja. Menijo, da podaljšanje prehodnega obdobja pomeni le odlaganje že sprejetih izboljšav na področju zaščite živali.
Ob tem poudarjajo tudi vidik varnosti hrane. Po njihovih navedbah jajca iz baterijske reje pogosto nabavljajo javni zavodi, razkriti posnetki s slovenskih farm pa po njihovem mnenju postavljajo pod vprašaj trditve o večji varnosti takšnega sistema reje. Zato pozivajo odločevalce, naj ohranijo leto 2029 kot rok za dokončno ukinitev baterijske reje kokoši nesnic.
Opozicijski pozivi kmetijskemu ministru
V Levici in SD-ju nasprotujejo predlogu ministrstva za kmetijstvo, ki bi prepoved baterijske reje kokoši nesnic prestavil z začetka leta 2029 na konec leta 2034. Po objavi novih posnetkov iz ene od slovenskih baterijskih rej opozarjajo, da bi takšna odločitev pomenila še šest let podaljševanja sistema, ki po njihovem mnenju povzroča trpljenje živali.
V Levici so izpostavili posnetke, ki prikazujejo jajca med iztrebki in poginulimi živalmi in slabe higienske razmere. Menijo, da razkritja dodatno potrjujejo nujnost odprave kletk, in pozivajo ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja, naj predlog umakne. Ob tem poudarjajo, da je treba rejcem pomagati pri prehodu na alternativne sisteme reje.
Podobno stališče zagovarja tudi vodja poslanske skupine SD-ja Meira Hot, ki je na ministra naslovila poslansko pobudo za ohranitev veljavnega roka prepovedi. Opozarja, da je baterijska reja danes prisotna le še v manjšem delu registriranih zmogljivosti in da mora ministrstvo javnosti pojasniti razloge za predlagano podaljšanje. Po njenem mnenju bi morali rok za prepoved ohraniti, preučiti pa tudi možnosti za njegovo skrajšanje.
V Gibanju Svoboda so v odzivu na objavljene posnetke zapisali, da so pretreseni. Prepoved baterijske reje kokoši se ne sme zamakniti, so zatrdili. "Minister Cigler Kralj, kje ste in kako odgovarjate na objavljene posnetke? Si boste glede zamika prepovedi baterijske reje vendarle premislili? Trpeče živali namreč ne morejo čakati do leta 2035. Namesto da delate korake v preteklost, raje pomagajte rejcem, ki se še niso prestrukturirali, in ne odlagajte prepovedi. Nedolžne živali namreč ne smejo nositi posledic napačnih političnih odločitev," je ministra Ciglerja Kralja pozvala poslanka Svobode in nekdanja kmetijska ministrica Mateja Čalušić.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Okolje,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗