Kako so "duhovi" rešili cerkev sv. Jurija v vasi Lukova na Češkem
Zabava in slog
Reportaža
1. november 2026 ob 12.20 • Lukova - MMC RTV SLO
Vas Lukova leži na Češkem, približno 160 km vzhodno od Prage. Do nedavnega je bila pozabljena od sveta, potem pa so se v cerkvi sv. Jurija, ki je dolga leta samevala, naselili "duhovi". Takrat je postala ena najbolj nenavadnih cerkva daleč naokoli.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Nekatere ljudi privlačijo kraji, ki vzbujajo srhljivo razpoloženje. Takšnemu turizmu pravijo tanaturizem (Tanatos = grški bog smrti), mračnjaški, temni ali "dark tourism", saj ponuja drugačno vrsto doživetij in občutij; včasih je meja z morbidnostjo zelo tanka. Češka ima kar nekaj takih krajev, kjer se obiskovalcem ježi koža, na primer kostnico v Sedlecu pri Kutni Hori, kostnico pod cerkvijo sv. Jakoba v Brnu, katakombe z mumijami v kraju Klatovy in še nekatere. Tudi cerkev v Lukovi spada mednje, le na drugačen način.
Oglas
Lukov, nemško Sichelsdorf, je majhna občina in vas na 370 metrih nadmorske višine, ki je osem kilometrov oddaljena od Manetina. Nad vasjo dominira cerkev sv. Jurija s precej burno zgodovino. S cerkvijo upravlja župnija v mestu Manetin, ki ga zaradi mestne hiše, gradu, kiparskega kompleksa Svete trojice, dveh cerkva, vrtov in parka ter številnih baročnih spomenikov in hiš imenujejo baročni biser zahodne Češke. Ti kraji ležijo zunaj trgovskih poti in blizu meje z Nemčijo, zato so bili v preteklosti nekako odrezani od sveta. Tudi danes jih množični turizem, v kakršnem se na primer duši Praga in tudi nekatera druga češka mesta, še ni dosegel.
Cerkev sv. Jurija (Kostel sv. Jiří Luková) je bila zgrajena na začetku 14. stoletja v gotskem slogu. Med husitskimi vojnami je bila poškodovana, nato obnovljena v 16. stoletju. Leta 1796 je cerkev prizadel velik požar, a so jo po njem obnovili. Današnjo podobo z visokim zvonikom je dobila proti koncu 19. stoletja.
Leta 1968 se je med pogrebno slovesnostjo zrušil del stropa in žalujoče pregnal iz cerkve. Cerkev so takrat zaprli. Dogodek je med domačini sprožil govorice, da je cerkev prekleta in da v njej straši. Zaradi pomanjkanja sredstev in govoric, da visi nad cerkvijo prekletstvo, poškodovane cerkvene strehe niso popravili, zato je celoten objekt propadal. Opremo cerkve, slike in kipe so pokradli in uničili, poškodovali so cerkvene orgle, ukradli so cerkveni zvon in uro. Cerkev je bila domala prazna, opuščena, izropana in tik pred tem, da se zruši.
V teh krajih, ki so del Sudetov, je v preteklosti živelo mešano nemško in češko prebivalstvo, vendar so bili Nemci po koncu II. svetovne vojne prisiljeni zapustiti svoje domove. Mnoge vasi so izgubile večino prebivalstva, nekatere pa so povsem opustele in izginile. Cerkev v Lukovi je ostala prazna, tudi sama vas si ni več opomogla. Danes v vasi Lukova živi le peščica stalnih prebivalcev ter nekaj ljudi, ki v svoje hiše prihajajo zgolj ob koncih tedna in med počitnicami.
Cerkev bi verjetno ostala za vse čase zapuščena, če je pred propadom ne bi rešil študent umetnosti na Zahodnočeški univerzi v Plznu Jakub Hadrava, ki je kasneje postal sodobni češki kipar. Na oddelku za oblikovanje in likovno umetnost te univerze je leta 2012 deloval profesor umetnosti, kipar in slikar Jiri Beranek. Skupaj z Ladislavom Sutnarjem, pionirjem grafičnega oblikovanja in tipografije, sta zasnovala projekt obnove dotrajanih cerkva v okolici Plzna. Študenti so morali za svoje diplomske naloge najti primerno dotrajano cerkev ter pripraviti načrt rekonstrukcije, vse z namenom, da se s pomočjo plzenske škofije zberejo sredstva za obnovo takšne cerkve.
Jakub Hadrava si je za izvedbo projekta izbral opuščeno cerkev v Lukovi. Njegovo diplomsko delo je imelo naslov Má mysl (Moje misli). V cerkvene klopi je namestil 32 figur duhov. Figure je modeliral po resničnih ljudeh in ne po kalupih. Izdelal jih je deloma v cerkvi, deloma pa v ateljeju univerze. Pri delu mu je pomagal domačin Petr Koukl, upravnik cerkve.
Za modele uporabil sošolce
Jakub je za modele uporabil kar svoje sošolce. Cerkvene klopi je najprej prekril s plastično folijo, nato je s folijo prekril tudi modele, da jim je zaščitil kožo ter lase. Na njihova telesa je nanesel kose blaga in zaves, namočenih in prepojenih v mavčno maso. Po približno pol ure se je mavec strdil. Človeški model je previdno zdrsnil iz mavčnega oklepa. Kipar je kipe popršil s fosforno barvo, zaradi katere kipi ponoči svetijo. Na ta način je Jakub Hadrava ustvaril značilne bele, zastrte podobe človeških silhuet s kapucami – duhove v belem.
Kipar je v nekem intervjuju povedal, da zanj kipi predstavljajo duše davno umrlih vernikov, ki so nekoč obiskovali cerkev, lahko pa tudi kaj drugega, saj vsakdo doživlja umetniško delo drugače in s svojimi očmi.
Večina ljudi meni, da kipi duhov ponazarjajo izginulo skupnost vasi in nekdanje vernike, ki so obiskovali cerkev, hkrati pa so spomin na izgnane sudetske Nemce, ki so nekoč živeli na tem območju. Figure duhov simbolično vračajo namišljene ljudi v cerkvene klopi, v katerih so nekoč sedeli. Duhovi so anonimni, nimajo obrazov in imen. Ne predstavljajo posameznikov, ampak celotno skupnost, ki je izginila iz vasi. Obiskovalec začuti odsotnost. Duhovi, ogrnjeni v bele plahte, sedeči v klopeh, dajejo občutek, kot da se bo maša vsak hip začela ali kot da se je pravkar končala. Ustvarjajo vtis zamrznjenega trenutka – kot da so desetletja propadanja cerkve le kratek premor med preteklostjo in sedanjostjo.
Prav ta umetniška postavitev je rešila cerkev pred propadom in jo uvrstila na turistični zemljevid Češke. Duhovi so ustvarili nepričakovan preobrat. Mišljeni so bili kot enkratna razstava v okviru diplomske naloge študenta Jakuba Hadrave, postali pa so stalna razstava.
Ena najbolj zanimivih cerkva v državi
Duhovi so prišli na družbena omrežja, njihove fotografije so zaokrožile po spletu. Pridobili so nepričakovano svetovno medijsko pozornost. V majhno zapuščeno vasico so začeli prihajati obiskovalci od blizu in daleč. Že v prvem letu razstave, leta 2013, je v cerkev prišlo 700 obiskovalcev, naslednje leto pa že skoraj 3000. Po 46 letih je bila 24. aprila 2014 v cerkvi ponovno maša, ki se je je udeležilo 50 vernikov. Danes v Lukovo prihajajo radovedneži ne le iz Češke in Evrope, temveč tudi iz Avstralije in Amerike. Obiskovalci darujejo sredstva za obnovo cerkve. Najprej so z njimi zagotovili varnost: popravili so streho, utrdili stavbo, izsušili notranjost cerkve, zamenjali vrata, postopoma pa obnavljajo tudi fasado in notranjost cerkve. Nad denarnimi sredstvi bdi cerkveni odbor, ki vodi tudi obnovo cerkve. Cerkev je vključena v program Ministrstva za kulturo za ohranjanje arhitekturne dediščine, ki prav tako prispeva denar za njeno obnovo. Cerkev sv. Jurija v Lukovi je danes ena najbolj srhljivih in hkrati fascinantnih cerkva na Češkem.
Cerkev je za javnost odprta le v poletnih mesecih, ob sobotah od 13.00 do 16.00, ter ob izjemnih dogodkih. Eden takih dogodkov je Noč cerkva, ko cerkev odprejo tudi v večernem času, a le za nekaj ur. Noč cerkva (Noc kostelů) na Češkem ni cerkveni praznik v smislu božiča ali velike noči. To je vsakoletni kulturno-duhovni dogodek, ko cerkve enkrat na leto, običajno zadnji majski petek, odprejo vrata obiskovalcem tudi zvečer in ponoči ter pripravijo posebne programe: koncerte, vodene oglede, razstave, dostope do zvonikov, kript, zakristij, celonočne molitve in pogovore z duhovniki. Takrat odprejo tudi cerkve, ki so sicer zaprte za javnost. Prva Noč cerkva je bila v Avstriji leta 2005, na Češkem pa prvič leta 2009. Pozneje se je razširila še na Slovaško in v druge evropske države. Ne velja torej samo za Češko, je pa tam izredno priljubljena. Na Češkem sodeluje približno 1800 cerkva, ki imajo na ta dan oziroma noč okoli 450.000 obiskov. To je eden največjih kulturnih dogodkov, povezanih s sakralno dediščino v državi. Letos je bila Noč cerkva 29. maja. Ena od cerkva, ki je to noč izjemoma odprla svoja vrata za obiskovalce, je tudi cerkev sv. Jurija v Lukovi, kjer so beli verniki – duhovi– po sončnem zahodu ustvarili posebno mistično vzdušje.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Zabava,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗