Razstava o socialnem delu v socialistični Jugoslaviji in Sloveniji gostuje v Berlinu
Dediščina
Avtorica razstave je dr. Darja Zaviršek z ljubljanske Fakultete za socialno delo
19. november 2026 ob 12.58 • Berlin - MMC RTV SLO, STA
V Berlinu gostuje razstava Socialno delo v socialistični Jugoslaviji in Sloveniji 1952–2025 Darje Zaviršek, ki osvetljuje pionirske začetke in mednarodne povezave socialnega dela ter njegov razvoj v spreminjajočih se družbenih in političnih razmerah.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Razstava, ki je bila lani na ogled v Ljubljani, je nastala v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za socialno delo, Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (današnjim Muzejem novejše zgodovine Slovenije) ter Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Odprtje razstave drevi ob 18. uri v Berlinu sovpada s slovesnostmi ob 25-letnici Arhiva Alice Salomon. Ogled razstave v novogradnji visoke šole Alice Salomon je mogoč individualno brez predhodne prijave.
Oglas
Alice Salomon, pionirka socialnega dela kot akademske discipline
Arhiv Alice Salomon javno dostopen arhiv, ki deluje v okviru berlinske visoke šole Alice Salomon (ASH) ter ima tri glavna področja delovanja: arhiviranje, raziskovanje in poučevanje. V arhivu hranijo, katalogizirajo in raziskujejo zgodovinske dokumente o zgodovini visoke šole v kontekstu zgodnjega mednarodnega in ženskega gibanja na področju socialnega dela, in sicer do leta 1971. Arhivski dokumenti so dostopni tako v analogni kot digitalni obliki.
Ob odprtju razstave v Ljubljani so v muzeju zapisali, je bila socialistična Jugoslavija po drugi svetovni vojni edina vzhodnoevropska država, ki je v vsaki republiki uvedla šolanje za socialno delo. Drugod so komunistične oblasti menile, da bo socializem za stiske ljudi poskrbel sam od sebe, z univerzalnim zaposlovanjem moških in žensk ter socialnim zdravstvenim in starostnim zavarovanjem.
Novemu sistemu se je socialno delo zdelo neprimerno, saj so ga videli predvsem kot dejavnost premožnih "zahodnih dam". A so pri tem spregledali njegovo vlogo pri uvajanju socialnih reform in pionirsko delo na področju socialne pravičnosti. Ni šlo brez odpora, predsodkov in cenzure. Po informbirojevskem razhodu s takratno Stalinovo Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne se je Jugoslavija naslonila na tehnično pomoč Združenih narodov. Šlo je za pomoč, ki je v tistem času po več delih sveta spodbujala nastajanje šolanja za socialno delo.
Socialno delo kot "podaljšana roka" države
Socialno delo se je kot stroka, praksa pomoči in "podaljšana roka" države, ki je z delom socialnih delavk in delavcev uresničevala cilje socialne politike, pa tudi kot znanstvena disciplina začelo razvijati v začetku 50. let minulega stoletja. Še zmeraj nezaključena profesionalizacija je zahtevala nastanek specializiranega šolanja, teoretično in praktično znanje, razvoj strokovne identitete in avtonomije, etični kodeks stroke, reguliranje poklica ter delovna mesta, namenjena prav socialnim delavcem.
Trojica slovenskih pionirk
Nika Arko, Katja Vodopivec in Marija Jančar so se v zgodovino zapisale kot pionirke, ki so v Sloveniji zaznamovale nastanek nove stroke. V 60. in 70. letih minulega stoletja, ko so kot temeljne socialnovarstvene ustanove v skupnosti že delovali centri za socialno delo, pa tudi segregirane ustanove za otroke in odrasle z ovirami, je imela tedanja Višja šola za socialne delavce v Ljubljani ključno vlogo pri razvijanju sodobnejših konceptov socialnega dela.
Zavzemanje za človekove pravice
Po letu 1991 oziroma obdobju, ki so ga v socialnem varstvu zaznamovali množična brezposelnost in naraščajoča revščina, prihod beguncev iz nekdanje skupne države, razvoj zasebnih institucij in nevladnih organizacij, uporabniška gibanja in dezinstitucionalizacija, je disciplina socialnega dela sodelovala pri projektu demokratizacije vsakdanjega življenja v državi in se vzpostavila kot stroka, ki se zavzema za človekove pravice.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗