Čančar: Za to okno je še prezgodaj, februarja pa bi rad igral za reprezentanco

Šport

Prvak lige NBA v Burgosu združil moči z Žigo Samarjem

19. november 2026 ob 13.00 • Ljubljana - MMC RTV SLO

"Zelo sem lačen košarke," je z nasmeškom na obrazu dejal Vlatko Čančar po gostovanju Burgosa v Stožicah. Slovenski reprezentant se je po velikih težavah s poškodbami konec preteklega tedna vrnil na parket.

Vlatko Čančar je leta 2023 postal četrti Slovenec s šampionskim prstanom Lige NBA. Pred njim so jih osvojili Rašo Nesterović, Beno Udrih in Saša Vujačić. Zadnja dva imata vsak po dva. Foto: www.alesfevzer.com
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Čeprav je bila španska zasedba nemočna v Ljubljani, kjer jo je Cedevita Olimpija za svojo tretjo zaporedno evropsko zmago ugnala s 76:62, je bil 29-letni Primorec nasmejan. Zadovoljen, da lahko igra. "Ja, tista trojka je "sedla", najbolj pa sem vesel, da ne razmišljam o nogi. Da ni nobenih bolečin, no, so prisotne, ampak so take, ki jih lahko zdržim. Je pa seveda vedno lepo videti, ko gre žoga skozi obroč," je povedal Čančar, ki je zadel eno trojko, svoj prvi koš po vrnitvi v Burgos, kjer je pred leti že igral. Prvič je sicer na parket stopil v soboto v Lugu, kjer je ob porazu proti Breoganu v 11 minutah pustil statistiko prazno, v Stožicah, kjer je tudi igral v preteklosti, pa je ob podobni minutaži zbral tri točke in tri skoke.

Oglas

Svoboden, ker v mislih ni več koleno

Dolga odsotnost se pozna. Na parketu se še lovi, ni še prave samozavesti in mehkobe v napadu, tudi še ne lahkotnosti v gibanju, toda vse to bo prinesel čas, s katerim bo dobil tekmovalni ritem. "Počutim se svobodno (smeh, op. a.). Ne razmišljam več o kolenu. Zdaj je to za mano in samo skušam nabirati minute, da se vrnem v košarkarsko formo. Mislim, da sem trenutno nekje na 80, morda 85-odstotkih. Najbolj pomembno, da je ta glavni del za mano, zdaj pa želim samo čim več igrati, s čim več kontakta in vsega skupaj," je nadaljeval izkušeni Koprčan, ki je s Slovenijo leta 2017 ob svojem prvem nastopu na velikem tekmovanju postal evropski prvak, odlično pa je igral tudi na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je izbrana vrsta za las ostala brez medalje.

In prav v reprezentančni majici se je začela kalvarija s poškodbami. Avgusta so minila tri leta, kar si je le dober mesec po osvojenem šampionskem prstanu z Denverjem na pripravljalni tekmi v Atenah ob zabijanju poškodoval koleno. Rehabilitacija po strgani križni vezi je bila dolgotrajna. Čeprav je izpustil celotno sezono, je z Nuggetsi podaljšal pogodbo še za eno leto. Novembra 2024 si je potem ob zabijanju poškodoval isto koleno. Po artroskopiji se je vrnil v začetku lasnkega marca, skupaj pa potem v zadnji sezoni v NBA-ju odigral 14 tekem. Lani poleti se je nato po šestih letih vrnil v Evropo, podpisal za milansko Olimpio, ki je zaradi zdravstvenega stanja prižgala rdečo luč za nastop na EuroBasketu, kmalu pa se je zgodba v dresu italijanskega velikana tudi končala.

V Burgosu združil moči z Žigo Samarjem

Natopil je le na dveh evroligaških tekmah, zaradi ponavljajočih težav s kolenom, ki niso dopuščale normalnega treninga in igranja, se je z lombardijskim klubom konec oktobra dogovoril za sporazumno prekinitev pogodbe, decembra pa je znova šel na operacijo: "Seveda je bilo težko. Mislim, jaz sem tak, da se skušam vsega lotiti z nasmeškom, ampak to zadnje obdobje pa res ni bilo najlažje. Verjetno se ljudje ne zavedajo, skozi kakšne bolečine greš to. Za kakšno "zaklepanje" noge gre, ko ne veš, kdaj bo popustilo, da se lahko vrneš na igrišče. Navajen sem na vzpone in padce, ampak to so bili pa res nagli. Zgodil se je en gib, kjer mi koleno vrže ven, in potem sem moral znova počivati en teden, se vračati na igrišče in v podzavesti se naseli nek strah, kaj, če se bo zdaj zgodilo. Zdaj, ko sem se tega rešil, je veliko olajšanje."

Čančarja je pot iz Kopra vodila v Ljubljano. Olimpija ga je vmes posodila v Škofjo Loko, priložnost pa je dobil tudi v prvi ekipi zmajev. Potem je igral še za Mego in tik pred odhodom v NBA za Burgos. Foto: www.alesfevzer.com
Pred težavami s poškodbami je bil nosilec reprezentance. Tako na EuroBasketu leta 2022 kot na olimpijskih igrah leto predtem je bil tretji najučinkovitejši slovenski posameznik. Foto: www.alesfevzer.com

Sprva se je skušal vrniti v reprezentanci, vendar je priprave tako pred julijskim kot avgustovskim oknom predčasno zapustil. Ko se je pridružil klubskim treningom, pa nova smola. Zaradi poškodbe meniskusa je moral svoj začetek sezone zamakniti za približno dva meseca: "Očitno sem imel znova natrgan meniskus, samo se ni dislociral, kot se je pač kasneje. Odnosi so bili popolnoma odprti. Rekel sem, da nočem biti na igrišču samo, da sem. Dejansko hočem v vsakem trenutku pomagati, da zmagujemo. To mi je najbolj pomembno. Ko sem se vrnil v klub, se je potem to zgodilo. Dali smo meniskus ven in zdaj lahko rečem, da je precej bolje. Vse smo dali ven iz kolena, tako da nima več kaj boleti."

Kljub vsem težavam je vztrajal. Sprva je poskusil v NBA-ju, potem v Evroligi in zdaj je v Evropskem pokalu, kjer sicer Burgosu ne gre po načrtih, potem ko je vpisal le zmago v uvodnem krogu, ko je ugnal slovenske prvake. O dolgoročnih ciljih ne želi govoriti, zanj je zdaj najpomembnejše, da ostane zdrav in v tekmovalnem ritmu. "Moja glavna ambicija je, da uspešno opravim s sezono. Torej, da sem zdrav in naberem čim več minut. Ob tem seveda želim vsako tekmo zmagati. Smo zdaj v nekem težkem padcu, ampak verjamem, da se bomo dvignili in dobili tisto zmagovalno miselnost," je dejal Čančar, ki si klubsko garderobo deli tudi z rojakom Žigo Samarjem. Toda organizatorja igre slovenske reprezentance v Stožicah ni bilo, saj si je še pred njegovo vrnitvijo na parket poškodoval ramo, kar ga bo s parketa oddaljilo za enega do dveh mesecev.

Februarja znova za Slovenijo

"Tisto tekmo sem gledal v živo in prek komentatorja slišal Žigove krike. Skušam se čim več pogovarjati z njim. Zdaj je tudi moja vloga malce drugačna, saj imam precej izkušenj s temi poškodbami. Vem, koliko mora biti človek potrpežljiv," je nadaljeval izkušeni krilni košarkar, ki je dres Burgosa nosil že pred odhodom v Ligo NBA. Že v mlajših kategorijah se je sicer preselil iz Kopra k Olimpiji, kjer je nato tudi dočakal prve članske minute, toda ponudb, da bi se morda po poškodbi vrnil v zmajevem gnezdu ni bilo: "Se me ni ravno veliko spraševalo o tem. Burgos sem izbral, ker gre za špansko ligo, ki je najmočnejša. Potem je prišlo še vabilo v Evropski pokal. Sprva se mi je mogoče zdelo, da sta dve tekmovanji še prevelik zalogaj, ampak, kot pravim, potrpežljivost in trening. Res korak za korakom."

"V Burgosu se dobro počutim. Če igraš s srcem in željo, te bodo ljudje vedno podprli. Videli ste, da so prišli celo v Ljubljani. Iz Burgosa pridejo na vsako naše gostovanje. Želim jim vrniti za nazaj, saj so me nekako potisnili v NBA. Poznam mesto in več, s kakšno željo in srčnostjo se tu igra. Dolgo nisem igral in mislim, da je Burgos trenutno pravi zame," je še pristavil Čančar, na naše vprašanje o reprezentančni prihodnosti pa je odločno odgovoril: "Seveda se še vidim v izbrani vrsti. Zdaj za to okno (kvalifikacije za svetovno prvenstvo se nadaljujejo prihodnji teden, op. a.) je še malce prehitro. Nisem še v optimalni formi, da bi lahko toliko pomagal. Je prezgodaj, februarja pa bi zagotovo rad igral."

Oglas

内容来自 MMC RTV - Šport,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab