Znanstveniki zgroženi nad informacijami o krčenju sredstev. Rončević ni potrdil rezov v znanost.

Znanost in tehnologija

ZRC Sazu: Rez bi predstavljal velik pretres za slovensko znanost

19. november 2026 ob 12.37 • MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

"Nobena dokončna odločitev ni bila sprejeta," je informacijo, da naj bi ministrstvo za izobraževanje znanost in mladino načrtovalo 60-odstotno znižanje sredstev za temeljne in aplikativne projekte v znanosti komentiral minister Borut Rončevič.

Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

"Nobena dokončna odločitev ni bila sprejeta. Je pa seveda dejstvo, da se mora naša vlada ukvarjati z opustošenjem, ki ga je v javnih financah naredila predhodna vlada in to velja pravzaprav na številnih področjih," je danes v Bruslju pred začetkom zasedanja ministrov EU-ja, pristojnih za izobraževanje in mlade, dejal Borut Rončević. "Hkrati je treba poudariti, in vesel sem, da je tako, da je v sistemu znanosti zelo veliko javnega denarja," je dodal.

Oglas

60 odstokov manj sredstev glede na trenutno razpisani obseg?

V sredo je namreč zaokrožila neuradna informacija, da naj bi ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino za kar 60 odstotkov znižalo sredstva za javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2027 glede na trenutno razpisani obseg. Gre za 34 milijonov evrov vreden razpis Arisa. ZRC Sazu opozarja, da bi morali v tem primeru seznam uspešno prijavljenih projektov, ki so ga na podlagi mednarodnih recenzij pripravili pred nekaj dnevi, občutno skrčiti. "Številni projekti, ki so bili v ocenjevalnem postopku prepoznani kot kakovostni in primerni za financiranje, sredstev tako ne bodo prejeli. Rez, ki v letna sredstva slovenske znanosti poseže za dobrih 20 milijonov evrov, predstavlja velik sistemski pretres," so opozorili v izjavi za javnost, ki jo je na novinarski konferenci predstavil podpredsednik upravnega odbora ZRC SAZU Peter Klepec.

"Znanost se ne razvija sama od sebe, za svoje delovanje, ki služi državi, javnosti, gospodarstvu in nenazadnje ljudem, potrebuje finančna sredstva, potrebuje delujoče institucije in ljudi. Raziskovalke in raziskovalci ne živimo v nekih zablodah samozadostnosti, ne pričakujemo preobilja ali polnega financiranja vsake naše ideje, pričakujemo pa predvidljivo okolje za izgradnjo sistema, v katerem nas bodo presenetili in morda včasih šokirali le rezultati naših raziskav, ne pa kaprice vsakokratne oblasti."

Kot so poudarili, bi takšen rez v projektna sredstva močno prizadel raziskovalke in raziskovalce mlajše in srednje generacije, ki jim je bil b razpisu tudi namenjen največji delež sredstev. "Država bi s takšnim rezom ogrozila prav ljudi, v katerih izobraževanje je vlagala desetletja in od katerih pričakuje prihodnje znanstvene in razvojne dosežke." Ker raziskovalci s krčenjem financiranja ne izgubijo le posameznega projekta, temveč tudi možnost nadaljevanja svojega dela in zaposlitve, so prisiljeni oditi v tujino.

"Kratkoročni prihranek se bo tako dolgoročno spremenil v izgubo znanja, strokovnjakov in mednarodne konkurenčnosti," pa so v protestnem pismu, naslovljenem na ministra Rončevića, opozorili v znanstvenem svetu za humanistiko pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris).

Kot poudarjajo v pismu, ki ga je prebrala članica sveta Uršula Lipovec Čebron, bi takšen poseg imel tudi negativen vpliv na ugled Arisa in slovenske znanosti v tujini. Aris je namreč v zadnjih letih zgradil široko mednarodno mrežo recenzentk in recenzentov ter projektnih partnerjev, ki so v ocenjevanje in pripravo projektov, izbranih in neizbranih, vložili veliko truda. "Marsikdo od njih bo prihodnje sodelovanje z Arisom razumljivo odklonil," so poudarili.

Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) Andrej Pančur je ob tem opozoril, da bi ta novica o zmanjšanju sredstev za razpis Arisa lahko prestavljala samo začetek veliko večjega osiromašenja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji.

"Ko je minister Rončević pred tednom dni ob dnevu znanosti poudarjal odgovornost države za zagotavljanje pogojev za znanstveno odličnost ter se raziskovalcem zahvalil za njihove dosežke, smo poskusili verjeti besedam. Če se napovedani scenarij uresniči, bomo vedeli, koliko te štejejo," so bili kritični v izjavi ZRC SAZU.

MIZM: Navedbe o prerazporeditvi sredstev so zavajujoče

Na ministrstvu so poudarili, da odločitev o odvzemu sredstev za znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma o morebitni preprazporeditvi sredstev javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) še ni bila sprejeta. Hkrati pa so potrdili, da ministrstvo "trenutno preučuje različne možnosti prerazporeditve sredstev znotraj proračuna za prihodnje leto, da bi zagotovili izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti ter nemoteno delovanje visokošolskega in znanstvenega sistema". Dodali so, da je ena od možnosti tudi prerazporeditev dela sredstev Arisa. "Ob tem poudarjamo, da bi morebitna prerazporejena sredstva ostala znotraj proračuna za visoko šolstvo in znanost ter bila namenjena izpolnjevanju obveznosti, ki jih mora ministrstvo zagotoviti v skladu z veljavno zakonodajo," so zapisali.

Dodali so, da se Slovenija po podatkih Eurostata uvršča na peto mesto med državami članicami Evropske unije po javnih investicijah v raziskave in razvoj. "V sistemu znanosti je zelo veliko javnega denarja. Slovenija se nahaja na petem mestu med članicami Evropske unije po javnih investicijah v raziskave in razvoj. To silovito rast je pravzaprav omogočila štirinajsta slovenska vlada, tretja vlada Janeza Janše, s sprejetjem aktualnega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti," je danes v Bruslju izjavil minister Rončevič.

Minister Borut Rončevič na podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v začetku novembra. Foto: BoBo

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab