Boštjan Udovič: Ne posamični ukrepi, temveč usklajena stanovanjska politika

Ob osmih

Nova epizoda oddaje Ob osmih

19. november 2026 ob 12.00 • MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Razmere na nepremičninskem trgu se ne bodo izboljšale, dokler se ne bo spremenilo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Državne spodbude za nakup lahko pomagajo posameznikom, vendar brez dodatnih stanovanj grozi pritisk na cene, pravi Boštjan Udovič.

Foto: Anastasia Živulović/Bobo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Slovenski nepremičninski trg že več let zaznamujejo visoke cene stanovanjskih nepremičnin in ponudba, ki ni kos povpraševanju. Najizraziteje se to kaže v Ljubljani, na Obali in v drugih večjih urbanih središčih, kjer številni kupci vse težje najdejo nepremičnino, ki bi ustrezala njihovim finančnim zmožnostim. Posledično se povpraševanje postopno preliva tudi v manjša mesta in primestna območja. Kot opaža Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami, pa ne gre toliko za samostojen nov trend rasti cen v manjših krajih, temveč predvsem za iskanje cenovno sprejemljivejših alternativ. "Ljudje so prisiljeni v to, saj v Ljubljani ne najdejo ničesar, kar je v skladu z njihovo kupno močjo. Zato se potem umikajo iz prestolnice in na neki točki najdejo ustrezen kompromis med ceno in pripravljenostjo živeti zunaj središča. Je pa eden od zanimivejših trendov v zadnjih letih tudi selitev v Maribor. Naši člani opažajo, da je vedno več kupcev nepremičnin v Mariboru tudi iz Ljubljane," pravi Udovič.

Oglas

Slovenski kupci v tekmi s tujo kupno močjo

Bistvenega obrata cenovnih smernic po njegovem mnenju ni pričakovati, dokler se ne bo spremenilo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Rast cen bi se lahko postopno upočasnjevala, saj so nepremičnine že dosegle visoke cene, vendar za njihovo zmanjšanje trenutno ni oprijemljivega razloga. Težava je še posebej izrazita pri mladih in tistih, ki se potegujejo za nakup z vlagatelji in tujimi kupci. Udovič opozarja, da je kupna moč prebivalstva v Sloveniji razmeroma majhna, plače so obremenjene, lastništvo nepremičnin pa je zaradi ugodne davčne obravnave zanimivo tudi kot naložba. "Dejstvo je, da imamo relativno majhno kupno moč, imamo majhne in hkrati obremenjene plače, prav tako pa očitno ne znamo privabiti delovne sile za bolje plačana delovna mesta. Sam večkrat povem, da na nepremičninskem trgu tujci povsem enakovredno konkurirajo vsem Slovencem, mladim in manj mladim," poudarja sogovornik. Dodaja, da je lastništvo nepremičnin v Sloveniji zaradi davčne obravnave zanimivo tudi za tuji kapital, ki ima pogosto bistveno večjo kupno moč kot domači kupci.

Državne spodbude za kupce: pomoč posameznikom, a tudi tveganje za cene

Med aktualnimi predlogi za izboljšanje dostopnosti stanovanj je tudi zakon o reševanju prvega stanovanjskega problema, ki med drugim predvideva državno poroštvo za del glavnice stanovanjskega posojila in subvencioniranje obrestne mere za upravičence.

Udovič načeloma podpira ukrepe, ki lahko olajšajo položaj ljudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja, vendar opozarja, da je treba oceniti tudi njihove širše učinke na trg. "Ta ukrep vpliva na povpraševanje, ki bo še večje, ne more pa vplivati na ponudbo, zato bi morala država sprejeti tudi druge ukrepe in morda jih načrtuje, ampak težava je v kratkoročnem vplivu; če v trenutku, ko nimamo povečane ponudbe, povečamo povpraševanje, to povzroči dodaten pritisk na cene." Udovič sicer ne pričakuje, da bi takšen predlog izrazito vplival na nepremičninski trg v Ljubljani, saj predvideva omejitev višine glavnice na 300.000 evrov, poleg tega pa morajo biti upravičenci še vedno kreditno sposobni. Prav zato je ena od večjih omejitev ukrepa ta, da bo najverjetneje dosegel razmeroma majhen krog kupcev.

Najprej je treba izboljšati pravno varnost najemodajalcev; dokler se oni pri oddajanju stanovanj neznancem ne bodo počutili varni, bo še vedno veliko nepremičnin praznih, tudi če sprejmemo neki davek na prazna stanovanja ali jih skušamo motivirati kako drugače.

Prazna stanovanja in šibek najemniški trg: priložnost, ki je še ne izkoriščamo

Pomemben del rešitve stanovanjske problematike Udovič vidi v boljšem izkoriščanju stanovanj, ki jih že imamo. V Sloveniji je namreč veliko stanovanj, ki niso v uporabi, čeprav bi jih bilo mogoče z ustreznimi spodbudami, prenovo ali manjšimi posegi vključiti na trg. Bolj kot to, da država natančno ugotovi, koliko takšnih stanovanj je na voljo, je pomemben takojšen začetek izvajanja ukrepov, ki bodo lastnike spodbudili k oddajanju. "Vsi vemo, da nekaj stanovanj je na voljo, začnimo torej ukrepati, da bodo prišla na trg. Ali jih je 5000, 10.000 ali 20.000, je konec koncev nepomembno, ker tudi če jih na trg spravimo 1000, smo že nekaj naredili."

Kot primer dobre prakse navaja Hrvaško, kjer so se tega lotili bolj sistemsko in z več medsebojno povezanimi ukrepi. Slovenija je v preteklosti sicer poskušala vzpostaviti javno najemno službo, vendar po Udovičevi oceni ta zaradi birokratskih omejitev ni dosegla pričakovanih rezultatov. "Najprej je treba izboljšati pravno varnost najemodajalcev; dokler se oni pri oddajanju stanovanj neznancem ne bodo počutili varni, bo še vedno veliko nepremičnin praznih, tudi če sprejmemo neki davek na prazna stanovanja ali jih skušamo motivirati kako drugače." Udovič ob tem opozarja, da davčna razbremenitev ne bo samodejno znižala najemnin, saj lastniki ne bodo nujno znižali že dogovorjene najemnine, lahko pa takšen ukrep srednjeročno spodbudi več lastnikov, da oddajo stanovanja, in s tem okrepi ponudbo.

Stanovanjska politika kot skupna naloga države in gospodarstva

Po Udovičevem mnenju ena ključnih pomanjkljivosti slovenske stanovanjske politike ostaja odsotnost sistemskega in medresorskega pristopa. Stanovanjske problematike namreč ni mogoče učinkovito reševati zgolj z ukrepi enega ministrstva, saj se to vprašanje prepleta z davčno politiko, prostorskim načrtovanjem, graditvijo, socialo in pravosodjem. Zato bi morala vlada vzpostaviti učinkovitejše usklajevanje med pristojnimi resorji, stanovanjsko vprašanje pa obravnavati kot eno pomembnejših razvojnih tem države. "Če bi stanovanjski politiki država oziroma vlada dala mesto, ki ji pripada, bi se začela ta težava reševati v kabinetu predsednika vlade. To vprašanje bi moralo biti ključno za enega od državnih sekretarjev, ta pa bi moral nato uskladiti vse resorje, ki imajo kar koli povedati oziroma storiti v zvezi s tem."

Dostopnost stanovanj pa ni zgolj vprašanje kakovosti življenja posameznikov, temveč tudi gospodarske konkurenčnosti. Podjetja imajo zaradi pomanjkanja ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj vse več težav s pridobivanjem kadrov, zlasti kadar želijo zaposliti ljudi iz drugih regij ali iz tujine. "Gospodarstvo s tem, ko potencialnim kadrom ne more ponuditi ustrezne nastanitve, seveda izgublja te kadre. Pred časom smo že predlagali, da bi delodajalcem ponudili tudi kakšne spodbude, ne toliko finančne kot v obliki davčnih razbremenitev. S tem bi jim olajšali graditev kadrovskih stanovanj. Če perspektivnim kadrom ne bomo znali zagotoviti stanovanj, nam ne bo pomagala nobena razvojna kapica."

Boštjan Udovič: Draga in nedostopna stanovanja so družben in tudi gospodarski problem

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab