Kako preprečiti nadaljnje slabšanje razmer oziroma razkrajanje mlečnega sektorja?

Okolje

Sejem Agra

24. avgust 2026 ob 15.35 • Zadnji poseg: 24. avgust 2026 ob 17.26 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Za pravičnejšo kmetijsko-živilsko verigo je potrebno večje ravnovesje med vsemi deležniki, predvsem pa zaščita kmetov kot najšibkejšega člena, so med drugim poudarili na razpravi o poti do pravične prehranske verige na sejmu Agra.

Povprečna odkupna cena mleka je povprečno tri cente na liter pod povprečjem EU-ja. Foto: Shutterstock
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Ključ do dolgoročne prehranske varnosti je po besedah ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja zaščita kmeta. Slovenski kmetijski sektor se trenutno spopada z resnimi tržnimi pritiski, posebej v mlekarskem in mesnem sektorju. Rejci in pridelovalci mleka se upravičeno sprašujejo, kako se vrednost deli vzdolž verige. Kmetijska proizvodnja mora biti ekonomsko vzdržna, dodatna vrednost pa pravično razdeljena, je povedal kmetijski minister.

Oglas

Mlečni sektor je bil tudi osrednja tema okrogle mize, ki jo je vodil varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik. Kot je pojasnil, so to temo izbrali zaradi nizkih cen mleka in vprašanja, kako preprečiti nadaljnje slabšanje razmer oziroma razkrajanje panoge. Mlečna veriga je po njegovih besedah dobro organizirana, z močnim zadružništvom, dobro organiziranimi kmeti in domačo predelavo, vendar nanjo močno vplivajo tudi razmere na svetovnem trgu.

Kmetijstvo je to poletje močno prizadela suša v kombinaciji z visokimi temperaturami. Suše in drugi vremenski ekstremi bodo pogosti tudi v prihodnje. Prilagajanje novim podnebnim razmeram za ohranjanje varne preskrbe s hrano je osrednja tema številnih strokovnih posvetov in okroglih miz na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA te dni v Gornji Radgoni. Tam je nastal tokratni Studio ob 17.00 z osrednjim vprašanjem, kako pospešiti namakanje kmetijskih površin.

Gostje so bili Janez Cigler Kralj, kmetijski minister, Peter Lovšin, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Marko Černe, specialist za namakanje pri Kmetijskem zavodu Ptuj, Jakob Bogovič, mladi kmetovalec iz Krškega.

Kako pospešiti namakanje kmetijskih površin?

Na težave kmetov je opozoril kmet iz Spodnje Brežnice pri Poljčanah Andrej Korošec. Poudaril je, da lahko kmetje veliko naredijo za konkurenčnost svojih kmetij, skoraj nobenega vpliva pa nimajo na odkupno ceno mleka in cene repromateriala ter so odvisni od vremenskih razmer. Kupci po njegovih besedah vidijo predvsem končni izdelek na polici, ne pa vsakodnevnega dela in stroškov, ki so potrebni za proizvodnjo mleka. Meni, da bi lahko kmet za mleko dobil več kot zgolj minimalno ceno.

Direktorica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik je opozorila na razdrobljenost slovenske proizvodnje in odkupa mleka. Povprečno število krav molznic pri rejcih, ki oddajajo mleko, je po njenih besedah med 12 in 15, v Avstriji okoli 25, v Nemčiji pa okoli 75. Zadruge kot manjši odkupovalci na trgu težko postavljajo pogoje, saj z razpoložljivimi količinami nimajo dovolj pogajalske moči.

Povprečna odkupna cena mleka povprečno tri cente na liter pod povprečjem EU-ja

Približno tretjina slovenskega mleka se izvozi, predvsem v Italijo. Slovenska povprečna odkupna cena mleka je bila po njenih podatkih od leta 2013 povprečno tri cente na liter pod povprečjem EU-ja, v primerjavi z Avstrijo pa je bila razlika šest centov. Od leta 2019 je bila v 30 od 90 mesecev odkupna cena pod lastno ceno proizvodnje mleka, je navedla in kot možnost za izboljšanje pogajalskega položaja je poudarila povezovanje organizacij proizvajalcev.

Ministrstvo za kmetijstvo po njenih besedah pozivajo k nadgradnji zakonodaje, ki bi omogočila združevanje večjih količin mleka in s tem močnejše pogajanje na trgu.

Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije Elisabeth Werner je opozorila na izrazito neravnovesje pogajalske moči v evropski prehranski verigi. V EU-ju je približno 9,1 milijona kmetov, predelovalna industrija in trgovina na drobno pa sta močno koncentrirani.

Direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah iz leta 2019 zagotavlja minimalno zaščito kmetov in šibkejših dobaviteljev, vendar eden od treh dobaviteljev in dva od petih kmetov ne poznajo svojih pravic. Med letoma 2001 in 2025 je bilo v EU-ju vloženih okoli 960 pritožb, kar je po oceni Evropske komisije premalo. Eden ključnih razlogov je strah pred povračilnimi ukrepi trgovcev.

Inovativne rešitve za manj zavržene hrane

Na sejmu Agra so strokovnjaki razpravljali o tem, kako neprodane kmetijske pridelke in viške hrane učinkoviteje usmeriti do kupcev. Med ključnimi rešitvami so povezovanje kmetov, skupna predelava pridelkov in razvoj t. i. mini tovarn hrane, v katerih lahko manjši pridelovalci predelajo presežke v nove izdelke.

Kot so poudarili udeleženci posveta, je veliko pridelkov zavrženih zgolj zato, ker ne ustrezajo trgovskim standardom, čeprav so povsem primerni za prehrano. Takšne pridelke bi lahko predelali v juhe, namaze ali druge izdelke. Pomembno vlogo pri zmanjševanju izgub imajo tudi skupna infrastruktura, digitalne platforme in sodelovanje med različnimi podjetji.

Slovenija po besedah sodelujočih velja za eno uspešnejših držav na področju preprečevanja zavržene hrane, inovativni domači projekti pa vzbujajo pozornost tudi na evropski ravni.

Na dnevu zadružnikov o nujnosti sistemske podpore

Tradicionalni dan zadružnikov pa je minil v znamenju razprav o prihodnosti slovenskega kmetijstva in podelitve priznanj za prispevek k razvoju zadružništva. Govorniki so ob tem poudarili, da se kmetijstvo sooča z vse večjimi podnebnimi in tržnimi izzivi, zato potrebuje učinkovito podporo države.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je opozoril, da prehranska suverenost postaja vprašanje strateške odpornosti države. Po njegovih besedah slovenski kmetje kljub številnim težavam zagotavljajo domačo pridelavo hrane, zato si zaslužijo ustrezno podporo družbe in države.

Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je poudaril prizadevanja za stabilizacijo razmer v kmetijstvu, predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa je izpostavil pomen zadružnega povezovanja in potrebo po zmanjšanju administrativnih obremenitev. Kot je dejal, mora biti kmet predvsem pridelovalec hrane in ne uradnik na lastni kmetiji.

Na slovesnosti je Zadružna zveza Slovenije podelila 19 priznanj posameznikom za njihov prispevek k razvoju zadružništva. Posebna jubilejna priznanja so prejeli Zveza kmetic Slovenije ob 30-letnici delovanja, Hmezad Kmetijska zadruga Braslovče ob 80-letnici ter Kmetijska zadruga Dobrepolje ob 130-letnici delovanja.

Za razvoj trga ekoloških živil nujno povezovanje

Za uspešen razvoj trga ekoloških živil ni dovolj le povečevanje ekološke pridelave, temveč je treba vzpostaviti učinkovito verigo od kmetije do končnega kupca, so poudarili udeleženci strokovnega posveta o ekoloških živilih.

Po njihovih ocenah povpraševanje po ekoloških živilih v Sloveniji presega ponudbo, vendar trg zaradi pomanjkljive organiziranosti ne izkorišča svojega potenciala. Ekološko meso se pogosto prodaja kot konvencionalno, ekološka žita zaradi pomanjkanja skladiščnih in logističnih zmogljivosti končajo v tujini, javni zavodi pa medtem kupujejo uvožene izdelke.

Udeleženci posveta so izpostavili pomembno vlogo javnih zavodov, kot so šole in bolnišnice, ki bi lahko z dolgoročnim odkupom prispevali k večji stabilnosti trga. Po raziskavah si skoraj tri četrtine potrošnikov želi več ekoloških živil v javni prehrani, za to pa bodo potrebna tudi dodatna usposabljanja zaposlenih v teh ustanovah.

Predstavniki ekoloških kmetov in zadrug so opozorili še na pomanjkanje predelovalnih kapacitet, logistike in organiziranega odkupa. Na ministrstvu za kmetijstvo pa zagotavljajo, da razvoj ekoloških verig podpore vključujejo v ukrepe skupne kmetijske politike ter pripravljajo nadaljnje usmeritve za razvoj ekološkega kmetijstva.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Okolje,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅