Govorni pomočnik: Zemljepisna imena – ne le kje, tudi kako
Jezik
Rubrika Jezik, tokrat namenjena izgovoru (in zapisu) nekaterih zemljepisnih imen
19. november 2026 ob 8.41 • Ljubljana - MMC RTV SLO
Nogometaši bodo prileteli na brniško letališče. V Strasbourgu Svetovni forum za demokracijo. Papež Leon XIV. nagovoril vernike v Montevideu. Velika nagrada Ciudada de Méxica.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Dnevne novice so vedno tudi krajevno umeščene, zato se z domačimi in tujimi zemljepisnimi imeni nenehno srečujemo. Preizkus: Uvod članka preberite na glas.
Oglas
Zemljepisna imena pogosto zapisujemo in izgovarjamo. Kolikokrat pa preverimo, kakšna je njihova zborna izreka? Pri tujih imenih se lahko hitro ujamemo v past zapisa (Göteborg). Ali pa se o naglasnem mestu pri nekaterih besedah sploh ne sprašujemo, ker se nam zdi, da "vsi tako govorijo" (Ukrajina)? Pa pomislimo, ali ima neki tuji kraj morda slovensko ustreznico (Katowice)?
Če ste negotovi pri izgovarjavi ali pa bi le radi preverili svoje znanje, vabljeni v družbo Govornega pomočnika.
Brnik
Neuradno poimenovanje za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
[bə̀rnik], [bə̀rniško letalíšče]
Na RTV Slovenija ime letališča naglašujemo enako kot ime bližnjega kraja Spodnji Brnik, torej Bŕnik (Slovenska krajevna imena, 1985). To je poknjižena oblika imena, kot ga izgovarjajo tamkajšnji prebivalci: [bə̀rənk].
Montevideo
Glavno mesto Urugvaja.
[montevidéo], iz [montevidéa]
Guernica
Kraj v Španiji; tudi naslov slike španskega slikarja Pabla Picassa.
[gerníka], iz [gerníke]
Špansko dvočrkje gu pred e in i izgovarjamo g. Ohranjamo naglasno mesto, kot je v izvirnem jeziku: ta je pri Guernici na i, pri Montevideu pa na e (pozabimo na video(posnetek)), saj so v španščini besede, ki se končujejo na samoglasnik ali na -s oz. -n, naglašene na predzadnjem zlogu. Če velja drugače, je to označeno z ločevalnim znamenjem – v slovenščini ga ohranjamo v zapisu:
Córdoba
Kraj v Španiji.
[kórdova], iz [kórdove]
Špansko črko b med dvema samoglasnikoma prevzemamo s fonemom v. V preteklosti se je ta kraj v slovenščini tudi zapisovali Kordova.
Ciudad de México
Kraj v Mehiki.
[sjudád de méhiko], iz [sjudáda de méhika]
V slovenskih besedilih se pojavlja tudi angleško ime za ta kraj, Mexico City. Za to ni potrebe; uporabljamo izvirno ime, pri sklanjanju pa pregibamo obe sestavini. Angleški vpliv lahko zavede tudi pri izgovoru črke x s ks v besedi México. Črka x se v mehiških imenih, prevzetih v španščino iz indijanskih jezikov, v nekaterih primerih res izgovori s ks, a tu je x [h].
Zanimiv je morebiten vpliv drugih jezikov tudi pri prevzemanju imena kraja:
Maskat
Glavno mesto Omana.
[máskat], iz [máskata]
Ni Muškat, kot lahko zasledimo v nekaterih zapisih v slovenščini – ker je poangležena oblika Muscat ali ker smo občno besedo muškat prevzeli prek nemške besede Muskat? Ime kraja smo pisno podomačili iz izvirnika, brez ovinkov. Maskat je zapisano tudi v Slovarju slovenskih eksonimov (2013), Slovenskem velikem leksikonu (2007) in Leksikonu Sova (2006).
Bejrut
Glavno mesto Libanona.
[bêjrut], iz [bêjruta], [bêjrutski]
Tudi Bejrut je iz arabščine prečrkovano zemljepisno ime. V slovenščini naglasimo prvi zlog, tudi pri pridevniku. Naglašeno črko e pred j v slovenščini vedno izgovorimo široko.
Opozorimo še na naglasno mesto pri teh primerih:
Bizanc
Ime antičnega mesta (današnji Carigrad); krajše poimenovanje za Vzhodno rimsko cesarstvo.
[bizánc], iz [bizánca], [bizantínski]
Naglas na a je tudi v pravopisnem slovarju in dodatku Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen Marka Snoja.
Belfast
Glavno mesto Severne Irske.
[bélfast], iz [bélfasta]
Naglas je na prvem zlogu, e pri prevzemanju izgovorimo ozko.
Pri naslednjih omenjenih znanih poljskih krajih nam pomaga pravilo, da je v poljščini stalno naglašen predzadnji zlog. Pri njih mesto naglasa ohranimo, ime pa pisno podomačimo. Govorimo o v slovenščini uveljavljenih in ustaljenih podomačenih zemljepisnih imenih, eksonimih:
Katovice
Kraj na Poljskem (pol. Katowice).
[katovíce], iz [katovíc]
Varšava
Glavno mesto Poljske (pol. Warszawa).
[varšáva], iz [varšáve]
Podomačeno zapisujemo še Vroclav (pol. Wrocław) in Krakov (pol. Kraków), vendar:
Gliwice
Kraj na Poljskem.
[glivíce], iz [glivíc]
Pisno smo podomačili le imena krajev, ki so se v slovenščini zaradi bližnjih vezi ali zgodovinskih razlogov pogosto rabila. Tega kraja ni med slovenskimi eksonimi, smo pa znova pozorni na naglasno mesto: predzadnji zlog. Sklanjamo ga tako kot Domžale, Zdole, Butale; Banjole, Katovice, Zakopane: samostalnik ženskega spola v množini.
V spodnjih primerih pogosto slišimo izgovor zveze st kot št, vendar je [st]:
Bad Gastein
Kraj v Avstriji.
[badgastájn], iz [badgastájna]
Nemško dvočrkje st izgovarjamo št samo na začetku besede ali na začetku morfema pri zloženkah, zato ni [badgaštájn], je pa npr. Einstein [-štajn] in Riefenstahl [-štal], Strauss [štráu̯s]. Enako velja za sklop sp.
Strasbourg
Kraj v Franciji.
[strazbúr], iz [strazbúra]
Ime tega mesta izgovarjamo po francoskih izgovornih pravilih.
Stockholm
Glavno mesto Švedske.
[stókholm], iz [stókholma]
V švedskem jeziku se črka s pred t oz. p izgovori s fonemom s.
Omenimo še izgovor nemškega kraja Düsseldorf …
Düsseldorf
Kraj v Nemčiji.
[dísəldorf], iz [dísəldorfa]
Dveh ss ne izgovarjamo s fonemom z. Tako izgovorimo črko s pred samoglasnikom, zato je nemški inženir Rudolf Diesel [dízəl] in dizelsko gorivo [dízəl]. V zbornem jeziku je ü [i].
… in švedskega kraja Göteborg:
Göteborg
Kraj na Švedskem.
[jéteborg-], iz [jéteborga]
Švedsko črko g, ki stoji pred katerim od sprednjih samoglasnikov (to so tisti, ki so tvorjeni v sprednjem delu ustne votline: i, y, e, ö, ä), v slovenščino prevzemamo s fonemom j. Pri končnem g v izgovoru sledimo pisni podobi. Pozorni smo tudi na zapis končaja -borg: ni -burg, kot pri angleški različici imena tega kraja (Gothenburg). V zbornem jeziku je ö [e].
Pa še končajmo s slovenskimi imeni. Tudi imena držav spadajo med zemljepisna lastna imena. V slovenščini so (skoraj) brezizjemno pisno podomačena. Pa veste, kako jih naglasimo v zbornem jeziku? Ukrajina [ukrajína], Nizozemska [nizozémska], Norveška [norvéška], Portugalska [portugálska] …
Govorni pomočnik, ki nastaja na RTV Slovenija, je rastoča spletna zbirka besed s posnetki izgovorov, namenjena vsem, ki javno nastopajo ali pa jih zanima slovenska zborna izreka.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗