Čančar moral zavrniti Sekulića in odprl dušo: Sem nasmejana oseba, a ...

Ob porazu Burgosa proti Cedeviti Olimpiji se je na parketu predstavil tudi Vlatko Čančar, za katerega je bila to šele druga odigrana tekma po novi poškodbi kolena.

Ko se je 29-letni slovenski krilni center poleti znašel na seznamu slovenske reprezentance, si je marsikdo oddahnil. Zdelo se je, da so se njegove hude težave s poškodbami kolena vendarle končale in da se bo Čančar vendarle vrnil na parket. A prišlo je do novega zapleta, niti v prvem niti v drugem poskusu vračanja v slovenskem dresu dolgoletnemu košarkarju Denver Nuggetsov ni uspelo. Izkušeni košarkar se je odločil, da si bo vendarle vzel še nekaj več časa ter se poskušal vrniti v dresu Burgosa, v katerega se je vrnil po sedmih letih. A tudi ta poskus se zanj ni izšel po načrtih, saj je že pred prvo tekmo Čančar utrpel novo poškodbo kolena, tokrat je nastradal meniskus.

Seveda so se v javnosti takoj začela širiti raznorazna ugibanja o tem, če je Čančar znova že zaključil sezono, preden se je ta sploh začela, kdo je najbrž pomislil tudi na to, da je za 29-letnika po novi poškodbi pod vprašajem tudi nadaljevanje kariere. A situacija vendarle ni bila tako huda in Čančar se je za vikend na tekmi španske lige že vrnil na parket, v sredo zvečer pa je enako storil še na tekmi evropskega pokala v Stožicah. Gostovanje pri Cedeviti Olimpiji se sicer zanj in soigralce ni izšlo po načrtih, saj so zmaji prišli do gladke zmage, a za Čančarja je v tem trenutku brez dvoma najbolj pomembno, da nabira minute in akcije na parketu ter se postopoma vrača v pravi ritem. 

Končno spet svoboden

V Ljubljani se je še videlo, da dolgoletni košarkar v ligi NBA še ni v pravi pripravljenosti, v 12 minutah na parketu je bil precej neviden, nase je opozoril praktično le z zadeto trojko, ki mu je prinesla tudi aplavz slovenskega občinstva. Po tekmi je Čančar pozdravil svoje bližnje, navijače Burgosa, ki so kljub rezultatski krizi pripotovali v Ljubljano, nekaj časa pa je namenil tudi slovenskim novinarjem ter odprl dušo o zahtevnem obdobju, ki je - upajmo - dokončno za njim. "Počutim se svoboden. Ne razmišljam več o kolenu, mislim, da je to za mano. Zdaj nabiram minute, da se vrnem v pravo košarkarsko formo. Zelo sem že lačen košarke," je najprej dejal z nasmeškom na obrazu ter se navezal na najlepši trenutek obračuna s Cedevito Olimpijo: "Trojka je 'sedla', ampak še bolj je 'sedlo', da nisem razmišljal o nogi, da so bile bolečine vzdržne."

Z bolj neprijetnimi mislimi se je spomnil na poletno neuspešno vračanje v reprezentančnem dresu: "Očitno sem imel natrgan meniskus, le da se takrat ni dislociral, kot se je kasneje. Bil sem v odprtih odnosih z ljudmi v reprezentanci. Dejal sem, da ne želim biti na igrišču le zato, da sem, pač pa da lahko ekipi pomagam do zmag, kar mi je najbolj pomembno. Na žalost se je ob vrnitvi v klub zgodilo, da mi je meniskus padel ven, ampak zdaj lahko rečem, da je dosti boljše." Vseeno se je v Ljubljani videlo, da to - povsem logično - še ni tisti stari dobri Čančar, ki je v pravi formi blestel ob boku Nikole Jokića. Tudi sam je priznal, da še ni tam, kjer želi biti: "Sem nekje na 80 odstotkih optimalne forme. Najtežje je za mano, zdaj le potrebujem čim več minut, čim več kontakta in vsega tega."

Iz kolena so vzeli vse, tako da nima biti kaj

A čeprav je Čančar človek, ki ga boste redko videli brez nasmeška na obrazu, je tudi sam priznal, da zadnje obdobje, ki je pravzaprav s prestanki trajalo že vse od tistega nesrečnega zabijanja v dresu reprezentance pred dobrimi tremi leti, zanj mentalno in fizično nikakor ni bilo enostavno. "Bilo mi je težko. Jaz sem sicer nasmejana oseba, ampak definitivno v meni ni bilo najlažje. Ljudje se ne zavedajo, skozi kakšne bolečine sem šel, ko se mi je noga zaklepala. Tudi sam nisem vedel, kdaj bo vse skupaj popustilo in se bom lahko vrnil na igrišče. Saj sem že navajen na vzpone in padce v karieri, ampak ti so bili res nagli. Dogajalo se mi je, da sem naredil en gib, ob katerem mi je koleno 'vrglo ven'. Potem sem počival teden dni in se spet vračal, a v meni je bil ves čas ta podzavesten strah, kaj se bo zgodilo. Zdaj sem rešil situacijo in mi je dosti lažje," je še enkrat pomiril z upanjem v glasu ter se v svojem slogu v smehu pošalil: "Poglejte, iz kolena so mi že vse dali ven, tako da nima več kaj biti."

alesfevzer.com

Za zdaj v svojih ambicijah v preostanku kariere ostaja čvrsto na tleh in ne želi prehitevati dogodkov. "Glavna ambicija je, da sezono oddelam zdrav, da si naberem čim več minut in zmagam čim več tekem. Zdaj smo v težkem padcu, a verjamem, da se bomo dvignili. Začne se na treningu, verjamem pa, da bomo kmalu tudi na tekme prenesli zmagovalno miselnost," se je navezal na rezultatsko krizo, v kateri je Burgos, ki je v evropskem pokalu le na prvi tekmi premagal Cedevito Olimpijo ter izgubil naslednjih sedem tekem. 

Oni so ga potisnili v NBA, zdaj jim želi vrniti

Zakaj pa se je poleti Čančar sploh odločil, da se bo vrnil v Baskijo, kjer je gradil kariero že pred odhodom v ligo NBA? "Tu sem že bil. Oni so me nekako potisnili v NBA, poznam mesto, vem, s kakšno željo in srčnostjo vsi tu igrajo. To je vse, kar jaz imam v tem trenutku, saj dolgo nisem igral, zato mislim, da je Burgos pravo mesto za to. Rad imam to publiko, ki nas vedno podpre, če zanje igramo s srcem in željo. To ste tudi danes lahko videli, z nami pridejo iz Burgosa na vsako gostovanje. Za to jim želim vrniti z zmagami," je odvrnil ter dodal, da poleti ni izbiral med velikim številom klubov ter da ni bilo kakšnega resnega klica iz domovine: "Mene se v bistvu ni ravno veliko spraševalo o tem. Burgos sem izbral, ker igra špansko ligo, ki je najmočnejša v Evropi. V kratkem času smo dobili še licenco za eurocup. Morda sta mi bila dva tekmovanja na začetku malo prevelik zalogaj, ampak sem potrpežljiv in delam na treningu ter grem korak za korakom."

Reprezentanca bo morala počakati 

Ker se že prihodnji teden znova zbira slovenska reprezentanca, ki bo nadaljevala kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Katarju 2027, je seveda sledilo tudi vprašanje, če bomo na seznamu Aleksandra Sekulića znova našli tudi nasmejanega Primorca. "Seveda se še vidim v reprezentanci. To okno pa zame prihaja prehitro - nisem še v dovolj dobri formi, da bi lahko optimalno pomagal ekipi, ampak februarja pa definitivno bi moral biti pripravljen," je Čančar sprejel odločitev, da tokrat izpusti igro za izbrano vrsto, seveda v želji, da ne bi spet prehitro preveč obremenil svojega kolena. Kljub temu, da Sekulić znova ne bo mogel računati nanj, pa Čančar verjame, da bo Slovenija proti Finski in Madžarski naredila nov korak proti preboju na mundial. "Možnosti reprezentance so dobre, mislim, da gremo lahko na svetovno prvenstvo. Ne razmišljam sploh o tem, da se ne bi prebili, saj ni razloga za takšno razmišljanje," je prepričan v zmožnosti svojih rojakov. 

Sicer tokrat Sekuliću žal ne bo mogel pomagati niti njegov klubski soigralec Žiga Samar, ki si je poškodoval ramo. Zdaj je Čančar tisti, ki lahko njemu pomaga skozi težko obdobje: "Žal se je zdaj poškodoval še on. Njegov krik ob poškodbi sem slišal v prenosu in je preglasil komentatorja. Gotovo pa mi je lažje, da je v ekipi z mano, z njim poskušam čim več govoriti in mu pomagati. Tudi moja vloga je zdaj malo drugačna, s temi poškodbami sem postal bolj bister. Ugotovil sem, kako trdoživ mora biti človek." Po vseh težavah ima Čančar brez dvoma že zelo trdo kožo, očitno pa mu ne manjka niti motivacije, da se znova vrne na vrh, pa čeprav je pred njim gotovo še naporna pot. 

内容来自 Ekipa,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab