Slovenci zgradili nov terminal za pretovor v tovornem pristanišču Osijek
Slovensko gradbeno-inženirsko podjetje GH Holding, specializirano za celostno načrtovanje in izvedbo projektnih rešitev, gradi nov terminal za pretovor razsutih materialov v tovornem pristanišču na reki Dravi v Osijeku, ki je bilo zgrajeno leta 1980. Gradnja terminala je v zaključni fazi, predvideni rok končanja pa je sredi decembra letos. Vrednost celotnega projekta je dobrih 34 milijonov evrov, od tega 25,4 milijona sofinancira EU; vrednost del, ki jih bo opravilo podjetje GH Holding, je nekoliko več kot 23 milijonov evrov.
Glavnina gradbenih konstrukcij je že izvedena, montirana je prekladana oprema, zdaj potekajo zaključna gradbena, strojna in elektrotehnična dela ter fina montaža in povezovanje prekladalne opreme, pojasnjuje vodja projekta GH Holdinga Tomaž Tušar, univ. dipl. inženir gradbeništva. Pri tem dodaja, da je pri tako kompleksnem infrastrukturnem projektu pomembno, da razlikujemo med dokončanjem gradnje in začetkom obratovanja.

Projektirana zmogljivost opreme novega terminala za pretovor razsutih materialov v tovornem pristanišču Osijek znaša možnost pretovora do 350 ton na uro težjih razsutih materialov (železove rude, kamnin) oziroma približno 300 ton na uro lažjih razsutih materialov (premoga, žitaric, umetnih gnojil). FOTO: arhiv podjetja GH Holding
»Po izvedbi del sledijo preizkušanja opreme in delovanja celotnega sistema, tehnični pregled ter drugi postopki. Zaključna faza je zato posebno pomembna: posamezne naprave in infrastruktura morajo biti povezane tako, da bodo omogočale varno, zanesljivo in učinkovito izvajanje pretovora.«
Povezovanje prometa kot največja prednost
In kakšen naj bi bil predvideni obseg letnega pretovora? Tomaž Tušar pojasnjuje, da projektirana zmogljivost opreme znaša možnost pretovora do 350 ton na uro težjih razsutih materialov (železove rude, kamnin) oziroma približno 300 ton na uro lažjih razsutih materialov (premoga, žitaric, umetnih gnojil). »Predvideno letno količino je treba obravnavati ločeno od tehnične zmogljivosti, saj bo dejanski pretovor odvisen od vrste tovora, obratovalnega časa, povpraševanja in prihodov prevoznih sredstev.«
Glavna prednost terminala bo povezovanje rečnega, železniškega in cestnega prometa, še pravi sogovornik in dodaja, da bo omogočal neposreden pretovor med ladjami, vagoni in tovornjaki ter uporabo skladiščnih površin. »Takšna prilagodljivost je pomembna, ker prihod različnih prevoznih sredstev ni vedno časovno usklajen. Terminal bo tako zagotavljal infrastrukturne pogoje za učinkovitejšo organizacijo logističnih tokov.«
Kaj je obsegala izgradnja terminala
Izgradnja terminala obsega okoli 240 metrov dogo in 11 metrov široko in sedem metrov visoko vertikalno obalo, ki je globoko temeljena na diafragmi in pilotih, okoli dva kilometra železniških tirov s štirimi kretnicami, žerjavne proge, 8000 kvadratnih metrov odprtih betonskih skladiščnih površin, na katerih bo mogoče začasno skladiščiti do 35.000 kubičnih metrov razsutega materiala, ter pripadajoče prometnice – ceste in inštalacije. Pomemben del je tehnološka oprema, tudi 12 transportnih trakov, elevator v višini 24 metrov, vsipni lijak za stresanje materiala iz vagonov, naprava za nakladanje ladij in dve napravi za odlaganje matirala na odprta skladišča.

Novi terminal za pretovor razsutih materialov v tovornem pristanišču Osijek bo omogočal neposreden pretovor med ladjami, vagoni in tovornjaki ter uporabo skladiščnih površin. FOTO: arhiv podjetja GH Holding
»Naša naloga je povezati gradbeni in tehnološki del v celovito funkcionalno rešitev. To zahteva usklajevanje različnih strok, izvajalcev in dobaviteljev ter natančno načrtovanje zaporedja del. Končni rezultat mora omogočati, da se tovor skozi terminal premika tekoče in da so posamezne faze pretovora med seboj usklajene,« je pojasnil Tomaž Tušar.
Na vprašanje, ali so bile za delo značilne kakšne posebnosti oziroma kakšne okoliščine, ki so jih morali dodatno upoštevati, pa je Tušar kot poseben izziv izpostavil gradnjo neposredno ob Dravi. »Izvedbo obalne konstrukcije, podvodnih izkopov in urejanja struge je bilo treba prilagajati hidrološkim razmeram in vodostaju reke Drave. Zahtevno je bilo tudi povezovanje novih tirov s sedanjo železniško infrastrukturo pristanišča, ki je obratovalo ves čas izvajanja gradnje. Takšni pogoji zahtevajo premišljeno organizacijo gradbišča in sprotno usklajevanje aktivnosti. Hkrati mora biti zagotovljena velika natančnost pri stikih med gradbenimi konstrukcijami, tirnimi sistemi in pretovorno opremo.« In prav povezanost vseh teh elementov daje projektu posebno tehnično zahtevnost in zahteva tesno sodelovanje vseh udeležencev, je še zaključil vodja projekta v GH Holdingu Tomaž Tušar.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗