Bi del božičnice naložili za pokojnino?
Delodajalci z več kot desetimi zaposlenimi, ki še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, imajo še dobro leto časa, da izpeljejo pogovor z zaposlenimi o vzpostavitvi tega zavarovanja, ki v praksi pomeni varčevanje za dodatek k pokojnini.
Spremenjena pokojninska zakonodaja z začetka letošnjega leta tudi tako poskuša spodbuditi delodajalce in zaposlene k prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (PDPZ), v katerega je bilo ob koncu lanskega leta sicer vključenih približno 641.000 ljudi. Vendar jih je 236.000 med njimi imelo sredstva v mirovanju, kar pomeni, da se premije na njihove osebne račune dodatnega pokojninskega zavarovanja niso (več) vplačevale.
V praksi torej več kot polovica od 940.000 zaposlenih v Sloveniji ni aktivno vključenih v PDPZ – računa sploh nimajo ali pa se sredstva nanj ne nalagajo več. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je kolektivno PDPZ svojim zaposlenim lani omogočalo le nekoliko več kot 7000 delodajalcev. Večina podjetij, predvsem manjših in srednjih, svojim zaposlenim PDPZ ne omogoča in država je poskušala z novo pokojninsko zakonodajo v teh podjetjih spodbuditi dogovarjanje in posledično sklenitev PDPZ.
4,03 milijarde evrov
je bilo zbranih v pokojninskih skladih decembra 2025
Zakonodaja določa najnižji letni znesek, ki ga morajo vključeni delodajalci vplačati za posameznega zaposlenega – to je za leto 2026 nekoliko več kot 430 evrov – zaposleni pa k temu lahko dodajajo tudi sami. Lahko se dogovorijo z delodajalci, da jim želeni znesek odvajajo od plače, lahko pa sredstva nakazujejo tudi sami. To postane še posebno zanimiva možnost proti koncu koledarskega leta, ko marsikdo začne razmišljati o tem, kako optimizirati svoje davčne obveznosti iz dohodnine.
Kot opažajo v Triglavu, pokojninski družbi, ki je ena od ponudnic in upravljavcev pokojninskih skladov, se vplačila, tako po številu kot po vrednosti proti koncu leta močno povečajo. Mnogi namreč izkoristijo znatno davčno olajšavo, ki je ne omogoča nobena druga vrsta varčevanja.
Za znižanje davka od dohodka in dohodnine
Za sredstva, ki jih v določenem koledarskem letu delodajalec in zaposleni nakažeta na zaposlenčev osebni račun PDPZ, je namreč mogoče uveljavljati davčno olajšavo, in sicer do višine 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega, vendar ne več kot 268,68 evra na mesec oziroma 3224 evrov na letni ravni za leto 2026.

INFOGRAFIKA: Delo
Pri mesečni bruto plači 2000 evrov je, na primer, možna olajšava za vplačana sredstva do zneska 1402 evra, pri bruto plači 2500 se lahko uveljavlja olajšava za vplačila do 1753 evrov, pri bruto plači 3500 evrov pa do 2454 evrov. Delodajalcu njegova vplačana sredstva nižajo davek na dohodek pravnih oseb, zaposleni pa svoja vplačila lahko uveljavlja za znižanje davčne osnove pri dohodnini.
Če torej med letom podjetje in zaposleni skupaj na pokojninski račun ne vplačujeta maksimalnega možnega zneska, ki se lahko upošteva za davčno olajšavo, je smiselno razmisliti o tem, da bi z dodatnim vplačilom posameznik izkoristil davčno ugodnost.
»Poleg znižanja davčne osnove, kar bo vplivalo na končni obračun dohodnine, ki ga bo posameznik prejel od davčne uprave v prvih mesecih prihodnjega leta, bo na ta način tudi povečal sredstva za dodatno pokojnino,« poudarjajo v Triglav, pokojninski družbi, kjer dodajajo, da je takšno nakazilo letos možno izvesti najpozneje do 29. decembra.
Računica vplačil, davkov in pokojninske rente
Višina takšnega dodatnega nakazila je poljubna, v Triglavu pa pojasnjujejo, da posameznik pri svojem ponudniku dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko preveri, kolikšno vplačilo bo še štelo v davčno olajšavo glede na že vplačane zneske v tem letu ter kako lahko vplača.

INFOGRAFIKA: Delo
»Informacijo je mogoče pridobiti tudi z informativnim izračunom na spletni strani ponudnika. V naši aplikaciji se vpišejo mesečna bruto plača, premija, ki jo plačuje delodajalec – in je razvidna iz plačilne liste – ter premija, ki oziroma če jo posameznik plačuje sam. Izračun nato pokaže, koliko še lahko vplača in tudi, koliko nižja bo zaradi tega njegova davčna obveznost,« pravijo v Triglavu.
Če posamezniku z 2000 evri bruto plače podjetje vsak mesec vplača 40 evrov, sam pa k temu dodaja še 20 evrov, pomeni, da sta skupaj v letu dni vplačala 720 evrov. V celoti bi davčno olajšavo lahko izkoristil z dodatnim nakazilom 682 evrov. Na podlagi vplačil med letom (12-krat po 20 evrov) posameznik dobi 62 evrov povrnjene dohodnine. Če bi ob koncu leta vplačal še dodatnih 682 evrov – torej 60 evrov manj, kot bodo zaposleni prejeli božičnice –, bi se znesek povrnjene dohodnine povišal na 240 evrov, če bi vplačal dodatnih 300 pa 140 evrov.
Ob upoštevanju pričakovane letne donosnosti delniškega sklada (7,18 odstotka), bi imel posameznik na vloženih 300 evrov čez deset let na računu 600 evrov več sredstev, čez 20 let pa 1200 evrov. Poleg tega bi za vplačanih 300 evrov prejel 78 evrov povračila dohodnine, so izračunali v Triglavu.
Nova pravila izplačevanja rent
OECD v novembra objavljenem poročilu o pokojninah za leto 2026 ugotavlja, da se sredstva, namenjena za pokojnine, po državah hitro povečujejo, vendar: »Ali bo to ljudem zagotovilo dovolj prihodkov, ki jih bodo potrebovali kot upokojenci? Številni zaposleni po državah OECD bodo morali varčevati več od obveznih prispevkov, da bi dosegli cilje glede dohodka, ko bodo upokojeni,« je navedeno v poročilu.
53 evrov
je znašalo povprečno mesečno vplačilo aktivnih zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja (brez javnih uslužbencev) leta 2025
V Sloveniji je ta primanjkljaj, ki bi ga posameznik moral zapolniti z varčevanjem, ocenjen na 12 odstotkov bruto plače pri tistih s povprečnimi zaslužki, pri samozaposlenih pa je primanjkljaj ocenjen na 17 odstotkov plače.
Izkušnje kažejo, da ima večina zaposlenih, ki varčujejo v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, ob upokojitvi dokaj nizko vrednost zbranih sredstev. Vzrok so nizka mesečna vplačila in pogosto še vedno kratek čas varčevanja. V preteklosti je zakonodaja določala, da se zbrana sredstva načelno izplačujejo v obliki dosmrtnih mesečnih rent – enkratni dvig je bil mogoč, če posameznik na računu ni imel več kot približno 6000 evrov.
Posledica je, da številni ob upokojitvi začnejo prejemati zelo nizka mesečna izplačila, te izkušnje pa vplivajo tudi na manjšo priljubljenost PDPZ pri še zaposlenih. Z novelo pokojninskega zakona bo možnosti za izplačevanje rent več, kar v Triglavu pozdravljajo in pričakujejo, da bo to povečalo zanimanje za ta produkt.
Z večjo fleksibilnostjo pri izplačevanju privarčevanih sredstev bo upokojencem omogočena izbira takšnega načina izplačila, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in okoliščinam.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗