Peter Slatnar: Naša smučka je tako drugačna, da se je marsikateri tekmovalec kar ustraši

Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

V pogovoru je razkril ozadje odmevnega spora z avstrijskim trenerjem Stefanom Horngacherjem, pojasnil, zakaj Stefan Kraft kljub odličnim izkušnjam na koncu ni izbral njegovih smuči, in povedal, kaj se je zgodilo, ko je moral zaradi poškodovanega čevlja poljskega skakalca Kamila Stocha sredi tekmovalnega konca tedna s polno hitrostjo prevoziti Avstrijo. Njegova zgodba pa je tudi zgodba o majhnosti Slovenije, ki je lahko v svetu smučarskih skokov velika prednost.

Oglas

Peter Slatnar. Foto: Luka Dolar

"Ne bi se ravno imenoval inovator, bolj bi rekel, da sem iznajdljiv," se je na začetku pogovora predstavil Peter Slatnar. Njegovo delo je v tem obdobju leta še posebej intenzivno. Tekmovalci odhajajo na prve tekme, večina testiranj je končana, ostajajo le še zadnje, pogosto zelo majhne prilagoditve opreme.

"To so res mikro nastavitve, ki so potrebne pred začetkom sezone. Po prvih dveh ali treh prizoriščih se potem oprema izoblikuje in prilagaja skozi sezono. Če je treba kaj dodelati, pa to počnemo praktično iz skoka v skok."

Poljska zgodba je bila precej manj dramatična
Ena od odmevnejših zgodb pred začetkom sezone je bilo dogajanje okoli poljskih skakalcev Piotra Żyłe in Dawida Kubackega. Oba sta poleti preizkušala Slatnarjeve smuči, a se je nato v odločanje vključil avstrijski trener Stefan Horngacher. Poljski mediji so zgodbo predstavili precej dramatično, Slatnar pa poudarja, da je bilo v resnici precej manj napeto.

"Prva izjava je bila dana v slovenskih medijih, potem je šla na Poljsko, tam so jo dodelali in dodali nekaj stvari, nato pa se je vrnila v Slovenijo. Vse skupaj je bilo preveč napihnjeno. Ni bilo tako dramatično, kot je bilo videti."

Slatnar ob tem poudarja, da je prav prilagajanje posamezniku ena največjih prednosti njegovega podjetja. V nasprotju z velikimi proizvajalci, pri katerih tekmovalci pogosto dobijo le nekaj parov smuči za testiranje, lahko pri njem v razvojnem procesu nastane tudi sedem različic, preden izberejo najprimernejšo.

Foto: Luka Dolar

"Majhnost Slovenije je fantastična prednost. Vse mojstre in obrtnike imaš na dosegu roke, v radiju 50 kilometrov. Drugje po Evropi so to lahko tisoči kilometrov. Tukaj vržeš kamen čez dvorišče in že imaš človeka, ki ti lahko nekaj izdela."

Po njegovih besedah se tekmovalci včasih niti ne zavedajo, kakšno podporo imajo na voljo doma. Slovenija je namreč sposobna zagotoviti tako rekoč vse, kar potrebujejo smučarski skoki – od načrtovanja skakalnic in izdelave opreme do servisiranja in prilagajanja posameznim tekmovalcem.

Stefan Kraft je bil zelo blizu
Posebno poglavje je tudi avstrijski zvezdnik Stefan Kraft. Ta je poleti zelo resno preizkušal Slatnarjeve smuči, z njimi dobro skakal in bil na treningih v Courchevelu izjemno prepričljiv. Slatnar priznava, da je bil ponosen, da je tako vrhunski tekmovalec toliko časa uporabljal njegovo opremo.

"Kraft je skakal izredno dobro. Bil je najboljši Avstrijec čez poletje. Tudi na treningih v Courchevelu je bil najdaljši. Potem je začel preizkušati še druge smuči in sam je rekel, da bo poskusil vse do zadnjega, preden se bo odločil."

Odločitev na koncu ni bila povezana samo s športno platjo. Kraftov osebni pokrovitelj se je odločil za projekt smuči z lastno blagovno znamko, izdelavo pa so zaupali drugemu proizvajalcu. Kraft je Slatnarju osebno pojasnil, da je dobil ponudbo, ki je ni mogel zavrniti. "Rekel mi je: 'Dobil sem tako ponudbo, da ne vem, kaj naj naredim. Končno niti ne potrebujem nekega silnega denarja, ampak ponudba je takšna, da se moram odločiti zanjo.' Nimam mu česa zameriti. Lahko smo počaščeni, da je tekmovalec, kot je Stefan Kraft, ki je osvojil že toliko lovorik, večino poletne pripravljalne sezone skakal z našimi smučmi."

Slatnar še vedno verjame, da avstrijski skakalci niso rekli zadnje besede, ko gre za njegovo opremo. Pri tem pa opozarja, da prehod z ene blagovne znamke k drugi ni preprost. "Naša smučka je toliko drugačna po izdelavi, funkciji in ravnanju, da se je marsikateri tekmovalec kar ustraši. Če preide kdo z druge znamke k naši, to ni tako enostavno. Naša smučka deluje drugače."

Zakaj so Poljaki plačali za njegove kazni?
Slatnarjeva pripravljenost pomagati tekmovalcem se je večkrat pokazala tudi v povsem nepredvidljivih okoliščinah. Ena najbolj nenavadnih zgodb je povezana s poljskim skakalcem Kamilom Stochom in novoletno turnejo v Innsbrucku.

Na treningu se je Stochu poškodoval zadnji del čevlja, ki je pomemben za povezavo z vezmi. Rezervnih čevljev ni bilo, brez popravila pa ni mogel nastopiti. Slatnar je dobil poškodovano opremo, se usedel v avtomobil in se odpeljal proti Sloveniji.

"Poklical sem naše fante. Bil je dela prost dan, ampak pri nas ni težava, če je treba kaj narediti. Dobim inženirja, mu po telefonu razložim, kako naj naredi in nariše kos. On mi pošlje fotografije modela, pogledam in rečem: To je to, začni delati."

Medtem ko se je Slatnar vozil iz Innsbrucka proti Sloveniji, so njegovi sodelavci že izdelovali nadomestni del. V približno treh urah je bil končan. Slatnar je popravil čevelj, sedel nazaj v avtomobil in se odpravil proti Innsbrucku.

"Seveda sem po Avstriji vozil precej hitreje, kot bi smel. Policisti so me ustavili. Poljaki so potem rekli, da mi bodo plačali vse kazni, samo da rešimo zadevo."

Čevlja sta v Innsbruck prispela le 15 minut pred Stochovim skokom. Poljak je lahko nastopil in na koncu zmagal.

Podobno zgodbo je Slatnar opisal tudi pri Juriju Tepešu, ki je po padcu v Oberstdorfu ostal brez uporabnega čevlja. Ker je uporabljal precej specifične, nižje in bolj obrabljene čevlje, ustrezne zamenjave ni bilo mogoče najti. Slatnar je pomoč poiskal kar v poljski reprezentanci in ob pomoči tamkajšnjih vijakov ter improviziranega popravila rešil nastalo težavo. Tepeš je nato nadaljeval tekmovanje in končal na stopničkah.

Čevlji so še vedno njegov največji izziv
Čeprav je Slatnar v skakalnih smučeh našel veliko rešitev, je razvoj čevlja še vedno eno od področij, ki ga ni povsem razrešil. Čevlje je razvil že pred več kot desetletjem, vendar se v primerjavi s smučmi niso uveljavili v takšnem obsegu, kot si je želel.

"Največji problem je, kako narediti čevelj, ki bo ustrezal željam tekmovalca. Smuči smo nekako rešili, pri čevljih pa je drugače."

Dodatno težavo predstavljajo nenehne spremembe pravil Mednarodne smučarske in deskarske zveze. Izdelava kalupov za različne številke, leve in desne čevlje ter vse potrebne prilagoditve zahtevajo veliko denarja. Če FIS nato spremeni pravila in prepove določeno funkcijo, lahko velik del investicije postane neuporaben.

"Da naredimo kalupe za vse številke čevljev, od 36 do 46, to stane veliko denarja. Potem pa se komisija za opremo odloči, da bo določeno funkcijo na čevlju prepovedala. To pomeni, da smo veliko denarja vrgli proč, ker si je nekdo premislil."

Tudi pri smučeh je bilo treba najti številne rešitve. Ena od njih so posebni kovinski dodatki na zadnjem delu čevlja, ki so nastali po težavah Kamila Stocha. Danes jih uporabljajo številni tekmovalci, saj jim zagotavljajo več zaupanja kot originalni plastični deli.

Domen Prevc je sam svoj izumitelj
Pri razvoju opreme je za Slatnarja najpomembnejše sodelovanje s tekmovalci. Kot pravi, so prav oni tisti, ki najbolje vedo, kaj želijo občutiti med počepom, naletom, odskokom in letom.
"Izumitelji so v tem primeru tekmovalci sami. Oni znajo povedati, kakšne občutke imajo, kaj pričakujejo in kaj bi radi spremenili. Mi pa poskušamo te občutke pretvoriti v številke, materiale in končni izdelek."

Kot primer navaja Domna Prevca, ki pogosto pride v podjetje in tam preživi tudi več ur. Slatnar pravi, da so zaposleni dogovorjeni, da ga pustijo pri miru in mu omogočijo sproščeno delo. Pogovori niso namenjeni le opremi, ampak tudi avtomobilom in drugim temam. Najpomembnejši pa so podatki, ki jih Domen posreduje o svojih občutkih.

"Te urice so za nas zlata vredne. Podatki, ki jih dobiš od Domna, Laniška in drugih tekmovalcev, so neprecenljivi. Potem pa je treba poskusiti. Veliko izdelkov gre v koš, saj z njimi ne pridobiš ničesar ali pa so učinki celo slabši. Ampak treba je testirati."

Od Simona Ammanna do gromozanke
Slatnarjev inovatorski pečat sega tudi v zgodbo o razvoju fiksnih palic na zadnjem delu smuči. Pomembno vlogo je pri tem odigral Simon Ammann, ki je želel pred velikimi tekmovanji presenetiti tekmece z drugačno opremo.

"Ammann je za vsake olimpijske igre pripravil nekaj drugačnega, da so se tekmeci ukvarjali z njegovo opremo in ne toliko z njegovimi skoki. Takrat je prišel s krivimi palicami. Slovenci smo jih že preizkušali, predstavljali smo jih tudi Avstrijcem, pa so rekli, da v tem ne vidijo dodane vrednosti. Ko pa je Ammann z njimi osvojil dve zlati medalji, se je začel razvoj."

Danes obstaja več deset različnih izvedb in sistemov zadnjega dela smuči.

Sodelujte v nagradni igri Vala 202

V novi sezoni podkasta 254,5 pripravljamo tudi nagradno igro Osebni rekord. Vsak gost v epizodi pove, koliko znaša njegov osebni rekord, a to številko morate ugotoviti sami, saj jo v aktualni epizodi prekrijemo s piskom. Pravilen odgovor razkrijemo v naslednji epizodi, do takrat pa pravilne odgovore pričakujemo na elektronskem naslovu luka.dolar@rtvslo.si. Praktično nagrado Vala 202 bo dobil tisti, ki bo pravilno odgovoril na vprašanje, še več možnosti pa bo imel, če bo ob tem postavil vprašanje za gosta v naslednji epizodi.

Peter Slatnar razkrije svoj osebni rekord, spomni pa se tudi, da je bila takrat Planica druga najvišja letalnica na svetu, skakalci pa so na najvišji točki leteli približno 18 ali 19 metrov nad hrbtiščem. Ob takšnih razsežnostih se je pojavilo tudi poimenovanje, ki ga Slatnar še danes rad uporabi.

"Takrat smo rekli, da to ni velikanka, ampak gromozanka."

Slatnarjevo podjetje še vedno tekmuje predvsem s kakovostjo
Kljub številnim uspehom in svetovnemu rekordu, ki ga je Domen Prevc postavil s Slatnarjevimi smučmi, podjetje ostaja v drugačnem položaju kot veliki svetovni proizvajalci. Ti imajo za seboj močne sponzorje in finančne partnerje, ki lahko tekmovalcem ponudijo tudi dodatne bonuse.

Slatnar takšnega zaledja še nima. Njegovo podjetje tekmuje predvsem s kakovostjo izdelkov, servisom in prilagajanjem posameznikom.

"Druga podjetja imajo za seboj denar in sponzorje, ki želijo imeti tekmovalce na svojih smučeh za vsako ceno. Mi tega zaledja še nimamo. Konkuriramo s kakovostjo in servisom. Če pogledamo realno, imamo na svojih smučeh kar veliko tekmovalcev, glede na to, koliko jim lahko ponudimo oziroma koliko finančnih dodatkov jim ne moremo zagotoviti."

Tudi zanimanje japonskega zvezdnika Rjojuja Kobajašija je bilo veliko. Slatnar se je z njim pogovarjal na dogodku Red Bulla v Zakopanah, kjer je bil prisoten tudi Domen Prevc. Japonec je izrazil željo, da bi preizkusil njegove smuči, vendar se je nato odločil za drugo možnost.
Slatnar ob tem poudarja, da je ponosen že na dejstvo, da so njegovo opremo preizkušali tako vrhunski skakalci, kot sta Kraft in Kobajaši, ter da je z njegovimi smučmi svetovni rekord postavil tudi Robert Johansson.

Za zdaj ostaja zvest svoji filozofiji: poslušati tekmovalce, iskati rešitve in pomagati, kadar je pomoč potrebna. Tudi če to pomeni, da je treba sredi nedeljskega dne sesti v avtomobil, prevoziti Avstrijo, tvegati kakšno kazen in prispeti na prizorišče le četrt ure pred skokom.
V prvi epizodi nove sezone lahko prisluhnete tudi zanimivemu prispevku o silah, s katerimi se je ob rekordnem poletu v Planici spoprijel Domen Prevc.

S02E01: Peter Slatnar: Naša smuča je tako drugačna, da se je marsikateri tekmovalec kar ustraši

Oglas

内容来自 MMC RTV - Šport,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab