Zaupanje v tehnologijo, preizkušeno v resničnosti
Raziskovalci, kmetje in tehnološka podjetja razvijajo odprtokodna orodja za boj proti boleznim pridelkov, za namakanje in reševanje težav z nezanesljivim internetom, s čimer postaja digitalno kmetijstvo cenejše, bolj praktično in za kmete bolj zaupanja vredno. Po mnenju Nikosa Marianosa, izvršnega direktorja grškega središča za digitalne inovacije GreenSupplyChain, je pomembno dokazati, da tehnologija deluje v razmerah, ki jih kmetje poznajo.
»Kmetje si želijo uvajati novosti, vendar morajo najprej videti, zakaj so zanje koristne,« pravi Marianos, ki se že več kot 15 let ukvarja z uporabo digitalnih tehnologij v kmetijstvu. Ve, kako težko je kmete prepričati, naj vlagajo, ne da bi poznali dejanske koristi. Marianos sodeluje z raziskovalci iz Belgije, Cipra, Francije, Grčije, Nizozemske, Poljske in Srbije v okviru pobude OpenAgri, ki jo financira EU. To pomanjkanje zaupanja poskušajo odpraviti z novim orodjem, ki kmetom, svetovalcem in oblikovalcem politik omogoča primerjavo digitalnih rešitev na podlagi dejanskih dokazov, namesto na podlagi domnev ali prodajnih trikov.
Vključili so podjetja, ki razvijajo kmetijske aplikacije, pri čemer so kmetje sodelovali pri naštevanju, kaj morajo te tehnologije omogočati. Namesto da bi razvijali še eno kmetijsko aplikacijo, skupina OpenAgri manjšim in zagonskim podjetjem ponuja odprtokodne gradnike, ki se lahko prilagodijo potrebam kmetov, ne da bi morali vsak sestavni del razvijati od začetka.

Kmetje potrebujejo rešitve, ki temeljijo na dejanskih težavah, so preizkušene v realnih razmerah in podprte z dokazi, ki jim lahko zaupajo. FOTO: Jože Suhadolnik
Christopher Brewster, profesor na univerzi v Maastrichtu in koordinator skupine OpenAgri, ta pristop primerja z gradnjo iz legokock. Sestavne dele je mogoče kombinirati, prilagoditi ali zamenjati glede na lokalne potrebe. Gradniki vključujejo storitve, ki združujejo informacije o vremenu, izračunavajo potrebe po namakanju, ocenjujejo tveganje za škodljivce in bolezni, beležijo kmetijske dejavnosti in pripravljajo poročila. Najpomembneje je, da so zasnovani za medsebojno komunikacijo, česar številne kmetijske aplikacije ne zmorejo.
Iskanje ustreznega digitalnega orodja
Najobsežnejše delo raziskovalcev do zdaj je orodje za podporo pri odločanju. Ta brezplačna spletna aplikacija pomaga kmetom, svetovalcem in oblikovalcem politik najti digitalno rešitev, ki ustreza njihovim potrebam. Uporabniki lahko primerjajo praktične dejavnike, med drugim to, kako se orodje obnaša ob slabem internetnem signalu, koliko energije porabi, koliko stane njegovo delovanje in kako se obnese v različnih razmerah.
Kmet, ki se na primer odloča med dvema storitvama za odkrivanje škodljivcev, bi lahko z uporabo tega orodja v realnih pogojih primerjal stroške, ocenil porabo energije in presodil zanesljivost ter se tako izognil ugibanju in se odločil na podlagi dejstev. Oblikovalci politik bi te dokaze lahko uporabili tudi za ugotavljanje, kje je treba izboljšati infrastrukturo, preden se digitalna orodja še bolj razširijo. Beta različica je že na voljo za preizkušanje na spletni strani OpenAgri. Marianos eno največjih težav vidi v tem, da razvijalci tehnologije sicer morda zelo dobro razumejo svoje izdelke, ne razumejo pa ljudi, ki naj bi jih uporabljali, zato so v raziskavo vključili tudi kmete. V okviru pilotnega projekta v grškem vinogradu na primer kamera, ki se premika med trtami, snema liste, da bi odkrila morebitne bolezni. Raziskovalci primerjajo natančnost, porabo energije in stroške obdelave teh slik na lokalni ravni v primerjavi s pošiljanjem v oblak. Prav takšni dokazi se kasneje upoštevajo v priporočilih, ki ji ponudi orodje za podporo pri odločanju.
Kmetom je namenjenih tudi vse več digitalnih izdelkov, med katerimi je izmenjava podatkov vse prej kot enostavna. Pomembno je, da bi različne aplikacije uporabljale skupne standarde medsebojne povezljivosti, meni Brewster. OpenAgri je zasnovan tako, da so njegovi sestavni deli medsebojno združljivi, kar omogoča izmenjavo informacij. Vremenska služba bi na primer lahko posredovala podatke službi za oceno tveganja bolezni ali službi za namakanje, namesto da vsaka aplikacija deluje ločeno. Skupina je v spletnem katalogu zbrala okoli 150 rešitev, s čimer je razvijalcem olajšala iskanje in ponovno uporabo obstoječih rešitev, namesto da bi morali začeti iz nič. Raziskovalci so razvili tudi rešitve, ki lokalno obdelujejo podatke in delujejo tudi, kadar je povezljivost z internetom slaba ali je sploh ni.
Vendar zgolj prost dostop do programske opreme še ne pomeni, da bo tudi obstala. Po Brewsterjevem mnenju je bil eden od največjih izzivov projekta oblikovati skupnost, ki bo projekt še naprej razvijala in vzdrževala tudi po izteku evropskega financiranja. »Odprtokodna programska oprema mora ljudi toliko navdušiti, da bodo še naprej skrbeli zanjo,« je prepričan.

FOTO: Leon Vidic
Grško središče GreenSupplyChain namerava nadaljevati z naložbami v to tehnologijo. Glede na to, da je v projekt vključena širša skupnost in da že potekajo nadaljevalni projekti, je Brewster optimističen, da bodo prihodnje raziskave nadgradile rezultate tega projekta. Skupina vidi tudi širšo korist: odprta, medsebojno združljiva orodja, zasnovana za dejanske razmere, bi lahko pomagala zmanjšati razlike med kmeti, ki si lahko privoščijo napredno tehnologijo, in tistimi, ki si je ne morejo, kajti ta razkorak je še vedno opazen po vsej Evropi.
Prizadevanja za večjo medsebojno povezljivost odražajo tudi širša prizadevanja EU za lažjo izmenjavo podatkov med kmeti, podjetji, raziskovalci in javnimi organi. Marianos je enako optimističen glede splošnega prehoda na digitalno kmetijstvo. »Ta razlika je trenutno zelo velika, vendar se postopoma zmanjšuje. Izboljšanje je opazno.«
Za oba raziskovalca je spoznanje jasno: kmetje potrebujejo rešitve, ki temeljijo na dejanskih težavah, so preizkušene v realnih razmerah in podprte z dokazi, ki jim lahko zaupajo.
------------------------
Raziskava, opisana v članku, je bila financirana iz programa EU Obzorje. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗