Prazna galerija, stare knjige in gibanje ljudi: končuje se umetniški projekt Toma Savića - Gecana

Razstave

Z zaključnim performansom se končuje sedemtedensko raziskovanje povezav med knjigo, podatkom, prostorom in človekom

18. november 2026 ob 16.34 • MMC RTV SLO

Danes bo v Galeriji Podstreha na Škofjeloškem gradu potekal zadnji performans v okviru razstave Brez naslova, 2026 hrvaškega umetnika Toma Savića-Gecana. Projekt povezuje muzejsko zbirko starih knjig, njihovo analizo in gibanje ljudi v prostoru.

Škofjeloški grad. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

V galeriji Ivana Groharja je v času razstave obiskovalce pričakal nenavaden prizor: prazen razstavni prostor, na vodilni steni pa zgolj stavek, ki opisuje delovanje umetniškega projekta. Stanje, ki ga galerije običajno poznajo le v kratkem obdobju med dvema razstavama, je tokrat trajalo vseh sedem tednov. V tem času se je vsak teden v enem od prostorov Loškega muzeja na Škofjeloškem gradu odvijal skupinski performans.

Oglas

Izhodišče vsake izvedbe je bila ena od starih knjig iz muzejske zbirke. Zgodovinar in sodelavec muzeja je izbrano knjigo formalno analiziral brez uporabe računalnika. Njene značilnosti, kot so število strani, mere, jezik, pisava in drugi podatki, so nato prevedli v navodila za performerje. Ta so določala prostor in trajanje performansa ter posamezne elemente gibanja, med drugim način vstopa v prostor, razporeditev performerjev in smer njihovega pogleda.

Znotraj tako določenih okvirov so se performerji odločali sami. Njihovo gibanje zato ni bilo zgolj izvajanje vnaprej določenih navodil, temveč je vključevalo tudi medsebojno odzivanje, osebne odločitve in skupinsko dinamiko. Formalne lastnosti knjige so se tako neposredno prevedle v gibanje ljudi po muzejskem prostoru. Natančen čas izvedbe so performerji izvedeli šele v torek pred tednom, ko je bil performans na sporedu. Takrat je muzej objavil tudi kraj in uro dogodka ter osnovne podatke o analizirani knjigi.

Od Benetk in Splita do Škofje Loke

Projekt Brez naslova, 2026 nadaljuje umetnikovo dolgoletno raziskovanje povezav med različnimi prostori, dogodki in ljudmi. Njegovo izhodišče je delo Brez naslova (Hrvaški paviljon), 2022, ki ga je Savić-Gecan zasnoval za hrvaški paviljon na 59. Beneškem bienalu. Takrat je vsakodnevna glavna novica iz naključno izbranega svetovnega medija služila kot podatek za algoritem umetne inteligence. Ta je določil čas, kraj, trajanje in posamezne elemente gibanja petih performerk. Hrvaški paviljon pri tem ni imel lastnega razstavnega prostora, saj se je delo vsak dan pojavilo v drugem nacionalnem paviljonu, so zapisali v Škofjeloškem muzeju.

V naslednji različici projekta, predstavljeni leta 2025 v Galeriji Kula v Splitu, umetnik ni več uporabil umetne inteligence. Performerka je z ročnimi izračuni, ki so upoštevali temperaturo v mestu, prisotnost obiskovalcev, globalno uporabo emotikonov in število letal v zraku, določala svoj položaj ter premikala mizo in stol po galeriji.

V Škofji Loki se je polje podatkov še bolj skrčilo. Namesto svetovnega novičarskega toka ali zunanjih podatkov je izhodišče postala muzejska zbirka starih knjig, ki obsega približno 2300 enot. Med njimi so knjižnica Ivana in Franje Tavčar z Dvorca Visoko, knjižnica baronov Oblak-Wolkensperg iz gradu Puštal, zbirka verskega tiska in zbirka starih monografij iz obdobja 1800–1950. Zbirka je nastajala skozi različne zgodovinske okoliščine, zasebna lastništva, zapuščine ter procese zbiranja in ohranjanja gradiva.

Ko se značilnosti knjige prevedejo v gibanje

Posebnost škofjeloške izvedbe je tudi skupina performerjev. Umetnik si je želel sodelovanja ljudi različnih generacij, poklicev in izkušenj. Njihovo gibanje ni zgolj mehansko izvajanje navodil, temveč vključuje tudi osebne odločitve, navade in odzive. Že med prvimi vajami so se spontano oblikovale različne skupinske postavitve, performerji pa so prilagajali medsebojne razdalje in se odzivali drug na drugega.

Pri nastajanju dela je pomembno vlogo imelo tudi opazovanje vedenja in gibanja obiskovalcev v muzejskih in galerijskih prostorih. Izhajanje iz vsakdanjih gibov ima dolgo zgodovino v plesu in performansu druge polovice 20. stoletja, ko so hoja, preprosta opravila in običajni gibi telesa postali umetniško gradivo.

Umetnost, ki je ne moremo vedno videti

Tom Savić-Gecan že več kot trideset let ustvarja umetniška dela, ki temeljijo na nenavadnih povezavah med različnimi kraji, ljudmi in dogodki. V njegovih projektih lahko dogodek na enem mestu povzroči komaj zaznavno spremembo nekje drugje. Povezava med njima je natančno določena, vendar je obiskovalci pogosto ne morejo neposredno izkusiti v celoti.

Značilnost njegove umetniške prakse je izrazita redukcija. Razstavni prostori so pogosto prazni, spremembe minimalne, umetniški predmet pa nadomesti stavek, ki na kratko opiše delovanje dela. Za navidezno preprosto predstavitvijo se skrivajo številni ljudje, podatki, dogovori, znanja in procesi, ki omogočajo njegovo izvedbo. Tudi pri projektu v Škofji Loki je performans le najbolj viden del širšega sistema sodelovanja. V nastajanje dela so vključeni strokovnjaki in sodelavci z različnih področij, od analize muzejskega gradiva in raziskovanja gibanja do priprave navodil in produkcije.

Savić-Gecan se zavestno odpoveduje tudi običajni fotografski dokumentaciji svojih del. Ta so zato tesno vezana na čas in prostor, v katerem nastanejo. Namesto podob nekdanjih dogodkov pogosto ostane le stavek, ki opisuje njihovo delovanje.

Projekt Brez naslova, 2026 odpira vprašanje, kaj sploh je umetniško delo in kaj vse oblikuje našo izkušnjo umetnosti. Je to stavek na galerijski steni, knjiga v muzejski zbirki, skupina ljudi, ki se premika po prostoru, ali sistem povezav, ki vse to omogoča? Odgovor bo mogoče iskati tudi ob zadnji izvedbi projekta, ki je zaključni performans, katerega izhodišče je knjiga Wien und Hannover: Photographie und Optik Gustava Rüdenberga iz leta 1910. Njene formalne lastnosti so bile prevedene v navodila, ki določajo čas, prostor, trajanje in posamezne elemente gibanja petih performerjev.

Z zaključnim performansom se tako končuje sedemtedensko raziskovanje povezav med knjigo, podatkom, prostorom in človekom, v katerem je Loški muzej s svojo zbirko in strokovnim znanjem postal aktiven soustvarjalec umetniškega dela, so še zapisali na spletni strani muzeja.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab