Bo kritika izraelskih oblasti v Italiji še dovoljena?
Italijanski parlament je sprejel nov zakon za boj proti antisemitizmu. Desničarska vlada Giorgie Meloni se želi z njim odločneje odzvati na izraze sovraštva do Judov, večji del levosredinske opozicije in nekatere nevladne organizacije pa svarijo, da bi ureditev lahko omejila svobodo izražanja, zlasti ko gre za kritiko izraelskih oblasti. V poslanski zbornici je zanj glasovalo 147 poslancev, 93 jih je bilo proti, pet se jih je vzdržalo. Senat ga je odobril že marca.
Največ polemik je sprožil prvi člen zakona, ki prevzema delovno opredelitev antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA). Ta med primeri navaja tudi nekatere oblike kritike Izraela, ki jih je glede na okoliščine mogoče šteti za antisemitske. Nasprotniki zakona svarijo, da bi se lahko zabrisala meja med antisemitizmom in kritiko izraelske politike, zlasti ko gre za opozarjanje na genocid v Gazi.
Nekateri opozicijski poslanci in nevladne organizacije so namesto opredelitve IHRA predlagali Jeruzalemsko deklaracijo o antisemitizmu. Dokument, ki ga je podpisalo več sto strokovnjakov za antisemitizem, holokavst, judovske študije in Bližnji vzhod, bi po njihovem mnenju puščal manj prostora za zlorabe. Odbor poslanske zbornice za ustavne zadeve je septembra zavrnil dopolnila s tem predlogom.

Vlada Giorgie Meloni sprejetje zakona utemlejuje z vse pogostejšimi izrazi sovraštva do Judov. Foto Natalia Campos/Reuters. FOTO: Ludovic Marin/Afp
Erika Guevara Rosas iz Amnesty International je torkovo sprejetje zakona označila za »črn dan za svobodo izražanja« in opozorila na nevarnost cenzure in samocenzure. »Njegovo izvajanje v šolah, na univerzah, na družbenih omrežjih in drugod bi lahko ljudi odvračala od izražanja stališč ter posegla v pravici do svobode izražanja in mirnega zbiranja.«
Čeprav zakon ne uvaja novih kaznivih dejanj, bi ga bilo, kakor je opozorila, mogoče uporabiti proti kritikom izraelske vlade in tistim, ki izražajo solidarnost s Palestinci. »Če bi kritiko brutalne izraelske okupacije, sistema apartheida in genocida, ki ga Izrael še naprej izvaja nad Palestinci v Gazi, označili za antisemitsko – kar bi se po novem zakonu lahko zgodilo –, bi lahko politiko in ravnanje izraelskih oblasti obvarovali pred upravičenim javnim nadzorom in razpravo,« je poudarila.
Takšno enačenje bi po njeni oceni otežilo tudi prepoznavanje dejanskega antisemitizma, zato rešitev vidi v doslednejšem izvajanju veljavne zakonodaje.
Odziv koalicije
V koaliciji očitke in pomisleke zavračajo. »Še naprej boste lahko kritizirali izraelsko vlado in se mirno udeleževali protestov v podporo Palestincem. Zaradi tega ne bo nihče kaznovan,« je poslancem med oktobrsko razpravo zagotovila državna sekretarka za odnose s parlamentom Matilde Siracusano iz desnosredinske stranke Forza Italia. Da zakon »v ničemer ne omejuje svobode kritiziranja odločitev in politike izraelskih vlad«, je dejal tudi njen strankarski kolega, senator Maurizio Gasparri, ki je ukrep utemeljil z vse pogostejšimi izrazi sovraštva do Judov.
Lani je observatorij za antisemitizem pri milanskem Centru za sodobno judovsko dokumentacijo (CDEC) na podlagi opredelitve IHRA med antisemitske uvrstil 963 incidentov v Italiji, od tega 643 na spletu. Od januarja do junija letos jih je zabeležil 401. Čeprav je bilo to 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je število še vedno precej nad ravnjo pred začetkom vojne v Gazi.
Sprejetje zakona so pozdravili tudi v Zvezi judovskih skupnosti v Italiji, prav tako ga podpira predsednik rimske fundacije za muzej holokavsta Mario Venezia. Ker so predloge o uvedbi kazenskih sankcij umaknili že med parlamentarno obravnavo, vidi v zakonu predvsem politično zavezo k boju proti antisemitizmu, ki ne posega v odkrito nasprotovanje izraelskih oblasti. »Kritika vlade je povsem sprejemljiva in celo dobrodošla. Postavljati pod vprašaj obstoj države Izrael pa je nekaj drugega,« je dejal za AP.
____________

/ Foto Delo
Članek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hiša Delo.
Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗