"Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen"
Zdravje
Nevarne bolnišnične okužbe in odpornost bakterij
18. november 2026 ob 13.19 • Ljubljana - MMC RTV SLO
Čeprav se Slovenija uvršča med pet evropskih držav z najmanjšo porabo antibiotikov, je ta še vedno skoraj za tretjino večja kot v državi z najmanjšo porabo, zato tudi pri nas narašča odpornost bakterij proti tem zdravilom, opozarja Zdravniška zbornica
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Okužbe z odpornimi bakterijami otežujejo zdravljenje, podaljšujejo hospitalizacije in lahko ogrozijo uspeh operacij, presaditev ter zdravljenja raka. Ob evropskem dnevu in svetovnem tednu antibiotikov so strokovnjaki poudarili, da lahko učinkovitost teh zdravil ohranimo s premišljenim predpisovanjem in jemanjem ter doslednim preprečevanjem okužb, za kar potrebujemo dovolj usposobljenih zdravstvenih delavcev in ustrezne prostorske razmere.
Oglas
Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice in Komisije za smotrno rabo antibiotikov pri ministrstvu za zdravje, je na novinarski konferenci opozorila, da je odpornost mikrobov v javnosti še vedno premalo prepoznan problem, čeprav bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja v številnih medicinskih strokah.
V Sloveniji je najtežjih primerov okužb z odpornimi bakterijami za zdaj razmeroma malo, vendar se njihovo število povečuje. Kot primer je opisala okužbo kosti po poškodbi ali operaciji. Že sicer je zdravljenje takšnih okužb zahtevno in dolgotrajno, odporna bakterija pa možnosti za uspešno zdravljenje dodatno omeji. "Ko gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je negotov," je opozorila.
Antibiotiki, ki jih imajo zdravniki v takšnih primerih še na voljo, namreč pogosto niso tako učinkoviti kot zdravila, s katerimi bi lahko zdravili okužbo z občutljivo bakterijo. Posledice za bolnika so lahko trajne. Posebej zahtevne so okužbe osrednjega živčevja, saj antibiotiki težko prehajajo v ta tkiva. Odpornost pa lahko oteži tudi zdravljenje na videz manj zahtevnih okužb: bolnik z vnetjem sečnega mehurja, ki bi se sicer lahko z zdravili zdravil doma, zaradi odporne bakterije potrebuje bolnišnično zdravljenje. Opozorila je tudi na bolnike, ki jih čakajo velike operacije, kot je presaditev ali intenzivno zdravljenje raka: "Če je pri njih že pred začetkom zdravljenja prisotna odporna bakterija, obstaja tveganje, da bo povzročila okužbo. Zdravniki morajo zato pri odločanju o zahtevnem zdravljenju upoštevati tudi nevarnost zapleta, za katerega morda ne bodo imeli dovolj učinkovitega antibiotika. Odpornost bakterij tako omejuje možnosti zdravljenja in razvoj medicine."
Skrb za učinkovitost antibiotikov se začne že zunaj bolnišnic, kjer porabimo približno 90 odstotkov vseh antibiotikov. Bakterije prehajajo med bolnišničnim in domačim okoljem, zato nepotrebno predpisovanje ob prehladu ali gripi vpliva tudi na možnosti zdravljenja najtežjih okužb. "Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen," je poudarila Bojana Beović.
Porabimo manj kot Italija in Hrvaška, a več kot Avstrija
Zoran Simonović, predstojnik območne enote Maribor (NIJZ) in vodja projekta EU-JAMRAI 2 (NIJZ), je predstavil podatke o porabi antibiotikov v Sloveniji. Leta 2025 je skupna ambulantna in bolnišnična poraba znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na 1000 prebivalcev na dan. Po nekajletnem naraščanju se je zmanjšala in bila za dve odstotni točki nižja kot leta 2019, torej pred pandemijo.
Cilj Slovenije je, da bi bila do leta 2030 za 9 odstotkov nižja kot leta 2019. V Sloveniji porabimo približno tretjino manj antibiotikov, kot je to povprečje v Evropski uniji, kar Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo. Med sosednjimi državami je poraba nižja le v Avstriji, v Italiji in na Hrvaškem pa ga porabijo več.
Razlike ostajajo tudi znotraj Slovenije. Leta 2025 je vsaj en recept za antibiotik prejel približno vsak četrti prebivalec. V osrednjeslovenski regiji je bil ta delež približno 23 odstotkov, v pomurski pa 31 odstotkov. Večje predpisovanje v vzhodnih slovenskih regijah v primerjavi z zahodnimi opažajo že več let. Pri otrocih do 14. leta je razlika med območji z največjim in najmanjšim predpisovanjem skoraj dvakratna, pri čemer je Simonović izpostavil Pomurje in severno Primorsko. Razlike težko pripisovali pogostejšemu zbolevanju za bakterijskimi okužbami. Za boljše razumevanje razlik potrebujemo dodatne analize, zdravnikom pa je treba zagotoviti podporo pri odločanju, kdaj je antibiotik potreben in kateri je najprimernejši, je dejal.
Trend odpornosti se slabša
Helena Ribič, specialistka klinične mikrobiologije in nacionalna kontaktna oseba za protimikrobno odpornost (AMR), ki deluje na NLZOH in NIJZ, pa je predstavila pomen spremljanja odpornosti bakterij. Podatki za leto 2025 pri najtežjih okužbah kažejo, da se stanje slabša. "Trend ni ugoden, odpornost se povečuje. Razmere za zdaj še niso alarmantne, vendar se lahko brez ustreznega preprečevanja in obvladovanja okužb hitro poslabšajo, kot se je že zgodilo v nekaterih drugih, tudi sosednjih državah," je dejala.
Tatjana Lejko Zupanc, predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pri Ministrstvu za zdravje, je opozorila na breme okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo: "V zadnji evropski presečni raziskavi je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 odstotka bolnikov v slovenskih bolnišnicah. To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017," je opozorila.
Po ocenah, ki jih je predstavila, je na kateri koli dan v evropskih bolnišnicah približno sto tisoč bolnikov z bolnišnično okužbo, v Sloveniji pa okoli štiristo.
V enem letu bolnišnično okužbo v slovenskih bolnišnicah dobi več kot deset tisoč bolnikov. Te okužbe lahko ogrozijo življenje, podaljšujejo hospitalizacije in bolnikom povzročajo veliko trpljenja: "Z doslednim izvajanjem ustreznih ukrepov bi lahko preprečili od 30 do 50 odstotkov bolnišničnih okužb. Za to potrebujemo usposobljene zdravstvene delavce, infrastrukturo, ki zmanjšuje možnost prenosa okužb, ter pravočasno prepoznavanje bolnikov, ki so nosilci odpornih bakterij. Preprečevanje okužb mora biti sestavni del vseh zdravstvenih dejavnosti," je še opozorila lejko Zupanc.
Več enoposteljnih sob bi preprečilo prenos okužb
Navzoči kot veliko težavo izpostavljajo dejstvo, da samo polovica slovenskih bolnišnic izpolnjuje kadrovske normative za sestre pri obvladovanju bolnišničnih okužb. Primanjkuje tudi zdravnikov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Pomembna ovira so prostorske razmere, saj preprečevanje prenosa okužb zahteva možnost namestitve v enoposteljnih sobah ali ustrezno ločeno nameščanja skupin bolnikov.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗