Premoženje slovenskih gospodinjstev nad povprečjem evroobmočja, a večinoma v nepremičninah

Slovenija

Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2023

18. november 2026 ob 12.49 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Srednja vrednost neto premoženja slovenskih gospodinjstev znaša 155.000 evrov in je nad povprečjem območja z evrom, tri četrtine njihovega premoženja pa predstavljajo nepremičnine, kaže raziskava Banke Slovenije o sredstvih in porabi gospodinjstev.

Veliko gospodinjstev živi v svoji nepremičnini. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Glede na ugotovitve raziskave se Slovenija tako uvršča med države evroobmočja z nižjo premoženjsko neenakostjo.

Oglas

V Sloveniji skoraj 860.000 gospodinjstev razpolaga z več kot 100 milijardami evrov finančnega premoženja, kar je približno 22 odstotkov vseh finančnih sredstev gospodarstva. Njihove odločitve o varčevanju, investiranju, zadolževanju, potrošnji tako zelo pomembno vplivajo na gospodarstvo in na cenovno ter finančno stabilnost, je na predstavitvi raziskave povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.

Gre za raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2023, ki jo je zdaj predstavila Banka Slovenije. Kot je povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, so gospodinjstva skupaj s podjetji eden ključnih stebrov gospodarstva, zato je razumevanje njihovega finančnega položaja nepogrešljivo za kakovostne ekonomske analize in sprejemanje ustreznih politik.

Terenska raziskava za leto 2023, v kateri je sodelovalo 1987 gospodinjstev, je pokazala, da imajo gospodinjstva razmeroma visoko neto premoženje. Mediana ali srednja vrednost premoženja znaša 155.000 evrov in je po besedah Tine Žumer nekoliko nad povprečjem evrskega območja. Če bi se namesto mediane upoštevalo povprečje, bi prišli do številke 234.000 evrov, je dejala direktorica finančne statistike na Banki Slovenije Irena Drmaž.

Hkrati je Slovenija v spodnji tretjini držav območja z evrom z vidika premoženjske neenakosti, pri čemer ima 10 odstotkov najpremožnejših gospodinjstev 41 odstotkov celotnega premoženja, najmanj premožnih 50 odstotkov gospodinjstev pa 13 odstotkov celotnega premoženja. V območju z evrom ima medtem 10 odstotkov najpremožnejših gospodinjstev v povprečju več kot 50 odstotkov celotnega premoženja, je predstavila Drmaž.

Večino premoženja slovenskih gospodinjstev predstavljajo nepremičnine, ne pa finančno premoženje. Foto: Pixabay

Večina premoženja v nepremičninah, le malo v financah

Skoraj tri četrtine, 73 odstotkov premoženja slovenskih gospodinjstev, predstavljajo nepremičnine, kar je precej več kot povprečje evrskega območja. Na drugi strani pa imajo gospodinjstva zgolj osem odstotkov vsega premoženja v finančnem premoženju, kar je po besedah Drmaž največja razlika v primerjavi z evroobmočjem. "To potem pomeni, da se cena neto premoženja Slovencev dviguje zaradi dviga cen nepremičnin ali pa nihanja cen nepremičnin," je pojasnila.

Slovenska gospodinjstva so večji delež nepremičnin v last dobila prek dedovanja oz. z lastno gradnjo. Okoli tretjina gospodinjstev je nepremičnino kupila na trgu. Pri lastništvu nepremičnin se Slovenija tako uvršča med bolj tradicionalne države, kot sta Hrvaška in Italija, medtem ko je v Avstriji in Nemčiji ta delež med najnižjimi v EU-ju.

Finančno premoženje je medtem osredotočeno predvsem na depozite, tako ima 97 odstotkov slovenskih gospodinjstev depozit v banki, s čimer se bistveno ne razlikujejo od drugih držav območja z evrom, je pojasnila Drmaž.

Slovenska gospodinjstva imajo tudi razmeroma nizek dolg. Okoli četrtina anketiranih gospodinjstev je poročala, da so zadolžena, od tega jih ima hipotekarni dolg dobrih devet odstotkov gospodinjstev.

V anketi so ugotavljali tudi finančno odpornost gospodinjstev, pri čemer so primerjali redne odhodke gospodinjstev z njihovimi rednimi izdatki. Od leta 2010 pa do raziskave v letu 2023 se je nekoliko povečal delež gospodinjstev, katerih redni prihodki so višji od njihovih rednih izdatkov. 52 odstotkov anketirancev je ob tem navedlo, da vse, kar zaslužijo, namenijo za redne izdatke.

Pri tistih gospodinjstvih, ki jim denar ostane tudi po plačilu rednih izdatkov, denar varčujejo za primere nepredvidenih odhodkov, za starost ter za počitnice in potovanja. Nekaj manj kot šest odstotkov vprašanih je opozorilo, da s svojimi prihodki ne morejo pokriti rednih izdatkov. V tem primeru sredstva za kritje izdatkov črpajo iz lastnih prihrankov ali pa si jih izposojajo od sorodnikov. Za posojilo na banki se medtem odloča majhen delež ljudi. "Raje ne plačam položnice, kot da grem v banko po posojilo," je ugotovitve povzela Drmaž.

Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar je predstavila uporabo zbranih podatkov v makroekonomskih analizah, direktorica finančne stabilnosti in makrobonitetne politike Meta Ahtik pa njihovo uporabnost za analizo finančne stabilnosti ter snovanje makrobonitetnih politik in ukrepov.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab