Igor Pravst: Že v Sloveniji je skoraj tretjina hrane, ki jo zaužijemo, visoko predelana

Ob osmih

Nova epizoda oddaje Ob osmih

18. november 2026 ob 11.54 • MMC RTV SLO

Čeprav t. i. ultraprocesirano hrano označujejo za enega od ključnih dejavnikov čezmerne telesne teže in kroničnih bolezni, v Sloveniji predstavlja skoraj tretjino vse zaužite hrane, ponekod na Zahodu pa celo več kot polovico, opozarja dr. Igor Pravst.

Hitra hrana je eden od ključnih dejavnikov za debelost in kronične bolezni. Foto: MMC RTV Slovenija/Blaž Plut
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Medtem ko pri nas v tednu slovenske hrane spodbujamo prednosti lokalno pridelanih živil za domače kmete, pridelovalce in lokalno okolje sploh, se iz ZDA v Evropo širi gibanje proti visoko predelani hrani. Izvorno ime je simbolično, Make America Healthy Again (MAHA) oziroma Naredite Ameriko spet zdravo, ozadje za marsikoga sporno, cilj pa omejevanje industrijsko močno predelanih živil s kemičnimi dodatki.

Oglas

Osebni interesi in izbire, vezani na prehranjevanje, so legitimni, moteče pa je, kadar se želijo prenesti v politiko, a zanje ni znanstvene podlage, je v oddaji Ob osmih poudaril vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko, prof. dr. Igor Pravst. Ukrepi javnozdravstvene in prehranske politike morajo po njegovem temeljiti na znanstvenih podatkih in manj na gibanjih. Gibanja, kot je MAHA, je treba presojati v luči morebitnega konflikta interesov, različnih prioritet in namenov.

Mukotrpna opredelitev visoko predelane hrane

Če želimo omejevati, moramo najprej opredeliti. Opredelitev visoko predelane oziroma ultraprocesirane hrane pa je zapletena, se strinja Pravst. Sem naj bi spadali sladke gazirane pijače, industrijski prigrizki, pa tudi določeni jogurti, nekatere vrste industrijskega kruha, nekatere rastlinske alternative mesu in podobno.

Pokazalo se je, da potrošniki najlažje razumejo ločevanje na predelana in nepredelana živila, saj je najlažje nekomu razložiti, da je lahko živilo, ki je visoko predelano, tudi manj zdravo, čeprav gre za veliko poenostavitev.

Pred leti se je v Braziliji pojavil predlog, da bi živila razvrščali v štiri skupine, od nepredelane hrane do visoko predelane, uvrščene v četrto stopnjo, in številni znanstveniki so opozarjali, da je takšna kategorizacija preveč poenostavljena. V skupino najbolj predelanih živil uvršča tudi živila, ki morda tja ne spadajo ali pa nimajo tako neugodne hranilne sestave, pojasnjuje. Zdaj v okviru Svetovne zdravstvene organizacije pripravljajo novo kategorizacijo, a se tudi pri tem srečujejo z velikimi znanstvenimi izzivi. Pravst del tega pripisuje tudi togosti živilske industrije. Razvili so sisteme za profiliranje živil, pri čemer se živilom dodelujejo pozitivne ali negativne točke glede na hranilno sestavo, na primer: živila z več dodanega sladkorja, soli ali maščobe so bila slabše ocenjena kot tista, ki so imela več prehranskih vlaknin.

"Pokazalo se je, da potrošniki najlažje razumejo ločevanje na predelana in nepredelana živila, saj je najlažje nekomu razložiti, da je lahko živilo, ki je visoko predelano, tudi manj zdravo, čeprav gre za veliko poenostavitev," sklene.

Fotografija je arhivska. Foto: Reuters

Spodbude za bolj zdravo in manj predelano hrano

Gibanje MAHA je sicer odmevno, a vsebina v ozadju ni nova. Tudi v Sloveniji že velja vrsta ukrepov za spodbujanje bolj zdrave hrane, pojasnjuje dr. Pravst. Ministrstvo za zdravje je že pred leti uvedlo omejevanje oglaševanja manj zdravih živil v času predvajanja otroškega programa. Evropska unija je leta 2006 sprejela pravila glede uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev. Na živilih je tako prepovedano uporabljati privlačne trditve, kadar te niso dokazane. A prišli smo le do polovice poti, dodaja, saj je bilo predvideno, da bodo take trditve dovoljene samo na živilih, ki so tudi sicer bolj zdrava, ne pa na tistih, ki imajo veliko sladkorja, maščobe, soli ... In industrija je uvedbo tega spet spodkopala.

Poznamo tudi različne ukrepe, ki se nanašajo na sestavo živil. V Sloveniji se razmišlja o uvedbi nacionalnega znaka, ki bi označeval bolj zdrava živila, pravi dr. Pravst. Ponekod uvajajo na primer obdavčitev sladkih pijač, drugod omejevanje hranilne sestave za določene ključne skupine, na primer najvišjo vsebnost soli v kruhu ipd.

Ali v Sloveniji še kupujemo svežo zelenjavo in meso na tržnici ter kuhamo sami?

Na področju uživanja visoko predelane hrane smo po oceni dr. Igorja Pravsta v našem delu Evrope še na razmeroma dobri poti. Po podatkih iz leta 2017 je bil delež zaužitih visoko predelanih živil, glede na vnos energije, v Sloveniji malo pod 30 odstotkov, na Zahodu, na primer v Združenem kraljestvu, Kanadi in ZDA pa je ta delež višji od 50 odstotkov. Polovica vse hrane, ki se tam zaužije, so torej že visoko predelana živila. V znanosti se predvideva, da so prav ta eden izmed glavnih razlogov za vse večjo pojavnost čezmerne telesne teže in kroničnih nenalezljivih bolezni. Je pa v zvezi s tem še precej neznank, pojasnjuje.

Gre običajno za živila, ki jih je zelo preprosto pripraviti, so cenovno ugodna in jih morda ravno zato pojemo več, kot če bi jedli nepredelano hrano. Poleg tega pa se navadimo različnih dodatkov, ko so barvila in ojačevalci okusa, in to prispeva k temu, da jih zaužijemo več.

Tudi zato je ključno ozaveščanje. Na Inštitutu za nutricionistiko skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje skrbijo za nacionalni portal Prehrana.si, na katerem ponujajo koristne nasvete za prebivalce brez oglaševanja. Aplikacija Veš, kaj ješ pa pomaga pri odločanju med različnimi izdelki, da lažje ugotovijo, ali ima izdelek preveč sladkorja, soli, maščobe ...

Igor Pravst: Že v Sloveniji je skoraj tretjina hrane, ki jo zaužijemo, visoko predelana

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab