V Ljubljani spet skok števila nenaseljenih stanovanj?
Letošnja evidenca števila stanovanj z izjemno nizko porabo električne energije v Ljubljani še ni dokončna, a nakazuje možen skok števila nenaseljenih stanovanj.

Galerija
Podatki Elektra Ljubljana za zadnja leta kažejo na zanimiva nihanja števila gospodinjskih odjemnih mest v mestni občini Ljubljana, kjer so zaznali izjemno nizko porabo električne energije, kar kaže na nenaseljenost. Po številu okoli 11.000 za leti 2023 in 2024 je lansko leto prineslo padec na nekaj več kot 10.000, trenutno pa – leta sicer še ni konec – znaša dobrih 13.000. FOTO: Blaž Samec
Kolikšno je število nenaseljenih stanovanj, ki v Ljubljani samevajo? Natančnega števila ne pozna nihče, Surs je svoje podatke nazadnje objavil za leto 2021, in sicer po statističnih kriterijih, ki izhajajo iz registrskega popisa in ne preverjanja na terenu.
Kot merodajnejši temelj ocen o ne-naseljenosti stanovanj so se uveljavile številke, ki odražajo letno porabo električne energije. V praznih stanovanjih ostajajo izjemno nizke, tudi pri ničli. Za prag, ki odraža nenaseljenost, se je ustalilo število 500 kilovatnih ur na leto. Gre sicer za grobo oceno.
V zadnjih letih nihanja
Podatki Elektra Ljubljana za zadnja leta kažejo na zanimiva nihanja števila gospodinjskih odjemnih mest v mestni občini Ljubljana, kjer so zaznali tovrstno nizko porabo. Po številu okoli 11.000 za leti 2023 in 2024 je lansko leto prineslo celo padec na nekaj več kot 10.000, trenutno pa – leta sicer še ni konec – znaša dobrih 13.000.

Za prag pri porabi električne energije, ki odraža nenaseljenost, se je ustalilo število 500 kilovatnih ur na leto. Gre sicer za grobo oceno. FOTO: Jože Suhadolnik
Letošnji trend zaenkrat kaže višjo številko
Uradni statistični mlini meljejo mimo električnih števcev. Po podatkih Sursa je bilo na območju celotne Mestne občine Ljubljana kar 23.050 nenaseljenih stanovanj. Zadnji podatek se sicer nanaša na 1. januar 2021, novejših ni. Surs naseljenost ugotavlja na podlagi prijavljenega prebivališča in statistične opredelitve običajnega prebivališča, brez preverjanja na terenu. Stanovanje je zato lahko statistično nenaseljeno, čeprav v njem kdo dejansko prebiva.
Podatki o porabi elektrike pravijo drugače. Povprečna letna poraba električne energije v Sloveniji je po podatkih Agencije za energijo v letih 2020–2024 znašala 3718 kilovatnih ur na gospodinjskega odjemalca. Kako so se po podatkih Elektra Ljubljana gibala števila gospodinjskih odjemnih mest na območju Mestne občine Ljubljana z izmerjeno letno porabo le do 100, 500 ali 1000 kilovatnih ur v letih od 2023 dalje? Podatki kažejo, da je bilo število tistih, ki niso presegla 500 kilovatnih ur in so torej primerna za oceno nenaseljenosti, v letih 2023 in 2024 približno na enaki ravni, nakar je število lani opazno padlo. Letošnji trend pa zaenkrat kaže precej višjo številko.

SLIKA: Delo
Na Elektru Ljubljana sicer poudarjajo, da so podatki za leto 2026 dodani informativno. Ker leto še ni zaključeno, je namreč prikazana letna poraba nižja, kot bo ob koncu leta, zato je zaenkrat tudi več merilnih mest pod posameznim pragom. Vrednosti za 2026 zato niso neposredno primerljive s preteklimi leti in še ne kažejo na dejansko povečanje.
Številna stanovanja nenaseljena več let
Zanimivi so primerjalni podatki o daljšem obdobju nenaseljenosti, kakršno nakazuje izjemno nizka poraba električne energije. Odjemnih mest, ki so imela kar tri leta porabo pod 500 kilovatnimi urami na leto, je v mestni občini Ljubljana 6.529.

SLIKA: Delo
Glede posameznih območij MOL je največ tovrstnih stanovanj s porabo do 500 kilovatnih ur na območju Šiške, sledijo Bežigrad, Moste-Polje, center, Vič in druga območja.

SLIKA: Delo
Kar nekaj pa je bilo tudi gospodinjskih enot z letno porabo 0 kilovatnih ur. Za letošnje leto jih je zaenkrat 1059. V vseh treh letih pa je bilo takih merilnih mest 377.

SLIKA: Delo
Na Elektru Ljubljana sicer poudarjajo, da zgolj poraba električne energije ne more predstavljati neposredne ocene glede tega, koliko stanovanj je dejansko praznih. A lahko podatki služijo kot kazalnik oziroma kot izhodišče za nadaljnjo analizo.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗