V ZDA znova izbruh ošpic, kako zaščiteni smo pred njimi v Sloveniji?
Status države, ki je odpravila ošpice, so letos izgubili tudi Združeno kraljestvo, Španija in Avstrija.

Galerija
Letos so potrdili že 5400 okužb in deset smrti, k širjenju bolezni pa prispeva predvsem upad precepljenosti. FOTO: Leon Vidic
18. 11. 2026 | 09:30
18. 11. 2026 | 09:52
5:55
A+A-
ZDA so po več kot 20 letih izgubile status države, ki je odpravila ošpice. Panameriška zdravstvena organizacija (PAHO), regionalna veja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je odločitev sprejela, ker se je isti sev virusa v državi neprekinjeno širil več kot 12 mesecev.
Ameriški zdravstveni organi so letos potrdili že približno 5400 primerov ošpic in deset smrti, kar je največ po devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg ZDA sta status izgubili tudi Mehika in Bolivija. Direktor PAHO Jarbas Barbosa je pri tem opozoril, da se ošpice znova širijo po svetu predvsem zaradi vrzeli v precepljenosti.
Država izgubi status države, ki je odpravila ošpice, če se isti sev virusa na njenem ozemlju neprekinjeno širi najmanj 12 mesecev. Posamezni uvoženi primeri ali krajši izbruhi za izgubo statusa ne zadostujejo.
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko povzroči resne zaplete, tudi vnetje možganov in dolgotrajne okvare imunskega sistema. Pred uvedbo cepljenja je bilo vsako leto okuženih milijone otrok. ZDA otrokom priporočajo dva odmerka cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki pred boleznijo zaščitita približno 97 odstotkov cepljenih.
Precepljenost pod mejo kolektivne zaščite
Eden glavnih razlogov za ponovno širjenje bolezni je upad precepljenosti. Delež otrok, ki so v ZDA prejeli priporočene odmerke cepiva OMR, je padel na 92,4 odstotka, medtem ko strokovnjaki za učinkovito kolektivno zaščito priporočajo najmanj 95-odstotno precepljenost. Ta je pomembna tudi za zaščito dojenčkov in drugih ljudi, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Preliminarni podatki NIJZ za leto 2025 kažejo, da je precepljenost otrok s prvim odmerkom kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) znašala 93,9 odstotka. Precepljenost otrok z drugim odmerkom cepiva je v šolskem letu 2025/26 znašala 89,1 odstotka. To je manj od 95 odstotkov, ki jih strokovnjaki priporočajo za vzpostavitev kolektivne zaščite. Cepljenje proti ošpicam je v Sloveniji sicer obvezno. Otroci prejmejo prvi odmerek med 11. in 18. mesecem starosti, drugega pa pred vstopom v šolo.
Po podatkih NIJZ v Sloveniji letos še niso potrdili nobenega primera ošpic.
Slovenija za zdaj ostaja med državami, ki so ohranile odpravo ošpic. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so leta 2025 potrdili tri primere okužbe, leto prej pa 17. Za primerjavo: pred uvedbo obveznega cepljenja leta 1968 je v Sloveniji leta 1967 za ošpicami zbolelo 6879 ljudi. Zadnja večja epidemija je izbruhnila v letih 1994 in 1995.
Staršem, ki otroka brez upravičenega zdravstvenega razloga ne cepijo, grozi globa od 400 do 4000 evrov. To določa 57. člen zakona o nalezljivih boleznih.
Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da se je zaupanje v cepljenje še dodatno zmanjšalo po pandemiji covida-19, ko so se razširile številne napačne informacije o varnosti cepiv. K temu so po njihovih ocenah prispevali tudi javni dvomi o cepljenju, ki jih izražata ameriški predsednik Donald Trump in minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši.
Kennedy je večkrat podvomil o varnosti cepiva OMR in predlagal spremembe ameriške cepilne politike. Trump je letos podprl razdelitev kombiniranega cepiva na tri ločena cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, čemur so nasprotovali strokovnjaki za javno zdravje. Opozarjajo, da bi takšna sprememba lahko povzročila zmedo in zmanjšala pripravljenost za cepljenje.
Kennedy je sicer po objavi odločitve PAHO sporočil, da še naprej priporoča cepljenje proti ošpicam kot najučinkovitejši način preprečevanja bolezni. Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) pa je napovedal, da bo skupaj z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami poskušal povečati dostopnost cepiv in odpraviti vrzeli v zaščiti prebivalstva.
Status izgubile tudi evropske države
ZDA niso edina država, ki se znova spopada z ošpicami. Status države brez ošpic so letos izgubile tudi nekatere evropske države, med njimi Združeno kraljestvo, Španija in Avstrija. Lani ga je izgubila Kanada, kjer je bilo prav tako potrjenih več večjih izbruhov.
PAHO je opozoril, da bodo morale države, ki so izgubile status, pripraviti načrte ukrepov za izboljšanje precepljenosti in prekinitev širjenja virusa.
Izguba statusa pomeni velik korak nazaj za javno zdravje, saj so ZDA nekoč veljale za prvo državo v obeh Amerikah, ki ji je uspelo odpraviti ošpice. Strokovnjaki pri tem poudarjajo, da prebivalstva pred boleznijo ne varuje uradni status države, temveč predvsem visoka precepljenost.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗