Tadej Ostrc: Nobenega izrednega zvišanja prispevka ne bo

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlaga zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka s sedanjih 39,36 na 48,60 evra mesečno. Po predlogu upravnega odbora bi se prispevek zvišal 1. marca 2027, s tem pa bi zdravstvena blagajna pridobila dodatna sredstva za pokrivanje naraščajočega primanjkljaja. Na predlog, se je danes odzval tudi minister za zdravje Tadej Ostrc. 

»Naj začnem izjavo za medije z enim jasnim sporočilom: nobenega izrednega zvišanja prispevka ne bo,« je poudaril minister Tadej Ostrc. Ministrstvo za zdravje namreč ne podpira predloga ZZZS za dodatno zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka. »Težav ne moremo reševati tako, da znova dodatno obremenjujemo ljudi,« je dejal. Na ministrstvu zato iščejo rešitev, ki ne bo posegala v obstoječe pravice zavarovancev, ter pripravljajo zakonodajne in sistemske rešitve za ZZZS.

»Iz gradiva ZZZSčja jasno izhaja, da je že ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja leta 2024 nastala ocenjena 135 milijonska razlika med prihodki in odhodki v zdravstveni blagajni zaradi novega obveznega zdravstvenega prispevka. Za leto 2027 ZZZS ta razkorak ocenjuje že na skoraj 188 milijonov evrov. Dodatno finančno breme predstavlja plačna reforma v javnem sektorju, katere ocenjeni letni učinek za ZZZS v letu 2027 znaša 123 milijonov na rast odhodkov vplivata tudi zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa,« je povedal. 

Minister je poudaril, da gre pri finančnih težavah zdravstvene blagajne za sistemske posledice odločitev prejšnje vlade, s katerimi se morajo soočiti danes, vendar rešitev ne vidi v dodatnem obremenjevanju upravičencev. Ob predlogu za zvišanje prispevka pravi da je treba zahtevati tudi jasen odgovor na vprašanje, kaj pacienti dobijo za že zbrana sredstva.

Rešitve za finančno vzdržno delovanje

Po njegovih besedah je slovenska zdravstvena blagajna lani zbrala 5,8 milijarde evrov, in za primerjavo omenil Hrvaški, da je za skoraj dvakrat toliko zavarovancev zbrala 6,7 milijarde evrov. To v Sloveniji pomeni 2600 evrov na človeka, na Hrvaškem pa 1650 evrov. Dejal je, da je treba jasno ugotoviti, kaj za že zbrani denar dobijo pacienti, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za finance in ZZZS.

Na ministrstvih za zdravje in finance ter na ZZZS po njegovih besedah iščejo rešitve za finančno vzdržno delovanje javnega zdravstva, ne da bi posegali v obstoječe pravice zavarovancev. FOTO: Dejan Javornik

»Pri pripravi finančnega načrta za leto 2027 iščemo rešitve, ki bodo omogočile finančno vzdržno delovanje javnega zdravstva brez zmanjševanja obstoječih pravic zavarovancev. Ob tem pa ima vsaka institucija svojo odgovornost. Ministrstvo pripravlja zakonodajne in sistemske rešitve, ZZZS pa upravlja z zbranimi sredstvi prebivalcev Republike Slovenije. Zato od ZZZS pričakujem konkretne predloge za učinkovitejšo porabo sredstev in tudi za obvladovanje prihodkov,« je še dejal Ostrc.

Na ministrstvih za zdravje in finance ter na ZZZS po njegovih besedah iščejo rešitve za finančno vzdržno delovanje javnega zdravstva, ne da bi posegali v obstoječe pravice zavarovancev. Na ministrstvu pripravljajo in izvajajo konkretne sistemske ukrepe, med njimi obvladovanje absentizma, saj stroški dolgotrajnih bolniških odsotnosti močno obremenjujejo zdravstveno blagajno. Zato so potrebni učinkovitejši postopki, pravočasno vračanje na delo, kjer je to zdravstveno utemeljeno in pa predvsem boljše upravljanje tega področja.

Med drugimi mogočimi rešitvami za urejanje stanja na področju zdravstva je omenil še zakon o dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki ga je ministrstvo že predstavilo socialnim partnerjem in s katerim po njegovih besedah sistematično vpeljujejo spremljanje dostopnosti, jasnejšo odgovornost za ukrepanje in boljšo uporabo obstoječih zdravstvenih zmogljivosti.

Kot tretjo temo je izpostavil učinkovitejšo poraba javnih sredstev. »Okrepiti moramo preglednost nabav, izboljšati upravljanje zdravstvenih zavodov, predvsem pa zagotoviti boljši nadzor nad stroški in rezultati,« je dejal.

Od ZZZS minister pričakuje okrepljen finančni in poslovni nadzor nad porabo zbranih sredstev. Po njegovem mnenju morajo biti znani stroški posameznih zdravstvenih storitev, njihovi rezultati in področja, na katerih nastajajo neučinkovitosti. Zavzema se tudi za odpravo nepotrebnega podvajanja zdravstvenih storitev, diagnostičnih preiskav in administrativnih postopkov. »Denar mora biti namenjen zdravljenju ljudi, ne pa neučinkovitosti sistema,« je poudaril.

Na ZZZS ocenjujejo, da bi obvezno zdravstveno zavarovanje v letu 2027 kljub načrtovanim ukrepom za obvladovanje odhodkov izkazovalo približno 136 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja. K finančnim pritiskom prispeva tudi zmanjšanje sredstev iz državnega proračuna. Po oceni zavoda bi predlagano zvišanje prispevka v letu 2027 prineslo približno 141 milijonov evrov dodatnih prihodkov.

Obvezni zdravstveni prispevek so uvedli 1. januarja 2024, ko je država ukinila prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Od marca letos znaša 39,36 evra na mesec, marca prihodnje leto pa bi se moral skladno z rednim letnim usklajevanjem z rastjo povprečne bruto plače zvišati na predvidoma 43,11 evra. Predlog ZZZS tako predvideva dodatno, izredno zvišanje prispevka.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab