Električni kombi, ki zdravila prevaža pri minus 15 stopinjah

Avtomobilnost

Predelava električnega dostavnika farizon

18. november 2026 ob 9.06 • Ljubljana - MMC RTV SLO

  • Hlajenje porabi približno pet odstotkov energije.
  • Tudi do 450 kilometrov na relaciji Ljubljana–Lendava in nazaj.
  • Predelava traja približno dva do tri tedne.

Električni dostavnik lahko zdravila prevaža tudi v strogo nadzorovanih temperaturnih razmerah, ne da bi hlajenje bistveno skrajšalo njegov doseg.

Električni Farizon je predelan za prevoz zdravil, pri katerem je treba zagotavljati strogo nadzorovano temperaturo. Njegova naloga ni omejena na mestne dostave, saj redno vozi tudi med Ljubljano in Lendavo. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Električni dostavniki postajajo vse bolj zanimivi tudi za dejavnosti, pri katerih je treba zagotoviti posebne pogoje prevoza. Eden od takšnih primerov je prevoz zdravil, pri katerem morata biti temperatura in njeno beleženje pod strogim nadzorom.

Oglas

VIDEO

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.

V podjetju F. S. Trans za ta namen uporabljajo električni dostavnik Farizon, ki je predelan v hladilno vozilo. Predelava pokaže, da je mogoče hladilni agregat napajati neposredno iz pogonske baterije, ne da bi to bistveno vplivalo na doseg vozila. Večjo težavo v vsakodnevni uporabi pa predstavlja polnilna infrastruktura.

Vrednost zdravil in medicinskih preparatov v posameznem tovoru lahko presega 100.000 evrov. Zato mora biti tovorni prostor med prevozom zaprt in zavarovan s plombami. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Tudi 100.000 evrov vreden tovor

Farizonov električni dostavnik ni namenjen zgolj mestnim dostavam. Pogosto opravlja tudi daljše prevoze na relaciji Ljubljana–Lendava, pri čemer prevaža zdravila in medicinske preparate. Gre za tovor, ki je lahko vreden več sto tisoč evrov, zato so zahteve glede njegovega prevoza zelo stroge.

"Vrednost samega tovora včasih presega tudi več 100.000 evrov. Vsa vsebina je zaprta v kombiju in še pod plombami. To pomeni, da se od prevzema do dostave kombi ne sme odpirati," pojasnjuje Franci Šarec, direktor podjetja F. S. Trans. Posebne zahteve veljajo tudi za temperaturo. Hladilni agregat mora zagotavljati dva različna temperaturna režima: od 2 do 8 stopinj Celzija ter od 15 do 25 stopinj Celzija. Temperaturo je treba beležiti vsakih 15 minut, izpis pa mora dokazovati, da je bil ustrezen režim zagotovljen ves čas prevoza.

Električni pogon ima pri takšni dejavnosti tudi prednost, ki ni neposredno povezana s stroški energije. Pri običajnem dizelskem dostavniku mora motor med delovanjem hladilnega agregata ostati prižgan, medtem ko pri električnem vozilu to ni potrebno.

"Pri dizlu moramo imeti motor ves čas prižgan. Pri električnem vozilu tega niti ne čutimo niti ne slišimo. To je manj moteče za okolje, saj imamo dostave tudi v Klinični center Ljubljana, Izolo in podobne ustanove. V vsakem primeru je električno vozilo za naš namen absolutno priporočljivo," pravi Šarec.

Tla hladilnega dostavnika so debela od 50 do 80 milimetrov. Izolacija je nameščena tudi v stenah in stropu, posebno pozornost pa namenijo toplotnim mostovom. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Izolacija je pomembnejša, kot se zdi

Predelava običajnega dostavnika v hladilno vozilo zahteva precej posegov v tovorni prostor. Pri električnem vozilu je treba poleg ustrezne izolacije zagotoviti tudi dovolj zmogljiv vir električne energije za delovanje hladilnega agregata.

Kako poteka predelava, pojasnjuje Jan Štiglic, prodajni svetovalec za predelave gospodarskih vozil pri podjetju I.C.A. "Tla so debela približno od 50 do 80 milimetrov. V njih je izolacijska pena oziroma poliuretan, nato lesena tla, na vrhu pa nedrseča podlaga. Izolacijski material je tako na tleh kot v stenah in stropu," opisuje Štiglic.

Posebno pozornost namenijo toplotnim mostovom, torej mestom, kjer toplota najlažje prodira v tovorni prostor oziroma kjer hladen zrak uhaja iz njega. Pomembno je tudi, da med izolacijskimi paneli ne ostanejo zračni žepki. Te dodatno zapolnijo z izolacijsko peno. To je še posebej pomembno, kadar mora hladilni agregat zagotavljati zelo nizke temperature, tudi do minus 20 stopinj Celzija. Boljša izolacija pomeni manjšo obremenitev agregata in posledično manjšo porabo električne energije. "Želimo, da ima agregat čim lažje delo, da za hlajenje porabi čim manj elektrike in da vozilu ostane čim več dosega," pravi Štiglic.

Farizon ima že tovarniško pripravljen električni priključek za napajanje hladilnega agregata. Ta energijo črpa neposredno iz pogonske baterije, zato dodatni akumulator ni potreben. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Hladilni agregat energijo črpa iz pogonske baterije

Pri klasičnem dizelskem dostavniku je treba za pogon hladilnega kompresorja zagotoviti prenos energije z motorja. Pri električnem vozilu je rešitev drugačna, saj lahko hladilni agregat energijo črpa neposredno iz pogonske baterije.

"Električno vozilo ima že samo po sebi baterijo. Ta je vir za hladilni agregat, pa tudi za gretje, saj vozilo omogoča neposredno uporabo baterije. Ne potrebujemo dodatnih akumulatorjev, ki bi prinesli še dodatno težo, čemur se želimo zagotovo izogniti," pojasnjuje Štiglic. Farizon je pri tem zanimiv zato, ker ima že tovarniško predpripravljen električni izhod za priklop hladilnega agregata. To je pomembna prednost, saj vsi električni dostavniki takšne možnosti nimajo, pri nekaterih pa razpoložljiva izhodna moč ni zadostna.

Kolikšno moč potrebuje hladilni sistem, je odvisno predvsem od zahtevane temperature. Če mora zagotavljati temperaturo okoli 10 stopinj Celzija ali ničlo, bi lahko zadostovala že moč 2 kW. Pri zahtevnejšem režimu, denimo pri hlajenju do minus 15 stopinj Celzija, pa je potrebnih približno 3,6 kW. "Nekateri električni dostavniki že imajo takšne izhode, vendar niso dovolj zmogljivi. Drugi jih sploh nimajo. Farizon nam zato delo zelo olajša," pravi Štiglic.

V obravnavanem primeru hladilni agregat omogoča hlajenje do približno minus 15 stopinj Celzija. Z dodatnimi komornimi, dvokrilnimi vrati pri stranskem vhodu in boljšim tesnjenjem tovornega prostora bi bilo mogoče temperaturo predvidoma znižati tudi do minus 20 stopinj Celzija.

Hladilni agregat lahko zagotavlja temperaturo do minus 15 stopinj Celzija. Z dodatnim tesnjenjem tovornega prostora bi bilo mogoče doseči tudi minus 20 stopinj Celzija. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Hlajenje porabi le majhen del energije

Eden od pomislekov pri uporabi električnega hladilnega dostavnika je dodatna poraba energije. Pogonska baterija namreč ne napaja le elektromotorja, temveč tudi hladilni sistem. Po izkušnjah sogovornikov hladilni agregat porabi približno 1,5 do 2 kW, odvisno od zahtevanega temperaturnega režima. To pomeni približno dva odstotka baterije na uro.

"Po naših izkušnjah je poraba hladilnega sistema na 100 kilometrov približno 1,5 kWh. Sama poraba vozila je nekje med 23 in 24 kWh na 100 kilometrov. To pomeni približno pet odstotkov energije za hlajenje," pojasnjuje Šarec. V primerjavi z energijo, ki jo vozilo porabi za vožnjo, je torej dodatna poraba za hlajenje razmeroma majhna. Pomembno pa je, da se vozilo in tovorni prostor pred odhodom ustrezno pripravita.

Prednost takšne predelave je tudi možnost zunanjega električnega priklopa. Hladilni agregat je mogoče priključiti neposredno na zunanje električno omrežje, zato lahko tovorni prostor hladijo tudi takrat, ko vozilo miruje in ni odvisno od pogonske baterije. "Tako se takšna vozila večinoma tudi uporabljajo. Najprej prostor predhodno ohladimo, nato pa vanj naložimo že ohlajene ali zamrznjene izdelke. Tako dodatno povečamo učinkovitost," pravi Štiglic.
Agregat mora delovati tudi med polnjenjem vozila. To je pomembno predvsem zaradi certifikatov in zahtev glede stalnega beleženja temperature. Tudi med postankom na polnilnici mora biti namreč zagotovljeno, da je tovorni prostor ves čas enakomerno ohlajen.

Hladilni sistem porabi približno 1,5 kWh električne energije na 100 kilometrov. To je po izračunih sogovornikov približno pet odstotkov skupne porabe električnega dostavnika. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Večja težava je polnjenje na poti

Pri vsakodnevni uporabi se največja omejitev električnega hladilnega dostavnika ne pokaže pri hlajenju, temveč pri polnjenju baterije. Relacija Ljubljana–Lendava in nazaj je dolga približno 450 kilometrov.

"Samo vozilo z vključenim agregatom za ta temperaturni režim porabi približno 75 kWh. To pomeni, da se moramo na povratni poti enkrat ustaviti in baterijo dopolniti za približno 20 do 25 kWh. Tako imamo dovolj energije za celotno relacijo," pojasnjuje Šarec.

Težava je, da polnilnice pogosto ne zagotavljajo takšne polnilne moči, kot jo obljubljajo oziroma kot bi jo vozilo lahko sprejelo. Čeprav so na voljo tudi polnilnice z nazivno močjo 350 kW, je dejanska moč polnjenja po izkušnjah sogovornikov pogosto precej nižja.

"Da bi bili zadovoljni, bi se morali polniti z močjo nekje med 80, 90 in 100 kW. Žal se to ne zgodi vedno. Namesto da bi čakali 10 ali 15 minut, včasih čakamo tudi eno uro ali celo še več," pravi Šarec. To je za podjetje, ki opravlja časovno občutljive prevoze zdravil, precejšnja obremenitev.

"Naša infrastruktura ne dohaja potreb naše dejavnosti, predvsem zato, ker polnilna enota ne zagotavlja dovolj velike hitrosti polnjenja vozila. To nam pot časovno podaljša za eno uro, kar v današnjih časih ni enostavno," opozarja direktor podjetja F. S. Trans. Zato je treba vsako pot skrbno načrtovati. Vozilo mora biti pred odhodom polno napolnjeno, v načrt pa je treba vključiti tudi vmesni postanek, ki predstavlja varnostno rezervo. Le tako lahko podjetje zagotovi, da bo tovor dostavljen ob dogovorjeni uri.

Električni dostavnik je pri 5000 prevoženih kilometrih na mesec za energijo porabil približno 300 evrov, primerljiv dizelski dostavnik pa bi za gorivo potreboval več kot 1000 evrov. Vožnja na elektriko je tako približno trikrat cenejša, pravi sogovornik. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Predelava traja približno tri tedne

Predelava električnega dostavnika v hladilno vozilo v podjetju I.C.A. ni več posebnost. Izkušnje s takšnimi posegi so že dovolj velike, da jih Štiglic uvršča med rutinske predelave. "Za izolacijo potrebujemo približno en teden, za vgradnjo agregata še kakšen teden ali dva. Nato je treba počakati samo še na homologacijo in dokumentacijo," pravi Štiglic.

Tudi zanimanje slovenskih podjetij za električne dostavnike, ki jih je mogoče predelati za posebne namene, narašča. "Začeli smo z enim vozilom, morda enim na tri mesece. Zdaj pa vsak mesec predelamo eno ali dve takšni vozili. Zagotovo lahko rečem, da je zanimanje v porastu in da bomo takšnih vozil videli vedno več," sklene Štiglic.

Električni dostavnik je torej lahko tudi hladilno vozilo za zahtevne prevoze zdravil. Dodatna poraba energije zaradi hlajenja je razmeroma majhna, predelava pa tehnično že utečena. Največji izziv ostaja polnilna infrastruktura, ki mora pri gospodarskih uporabnikih slediti ne le potrebam vozila, temveč tudi časovnim zahtevam njihovega dela.

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab