Zoisove štipendije: potrebni sta digitalizacija in pravičnejše vrednotenje

Vlagatelji na odločbo čakajo tudi več kot dva meseca, kar povzroča finančno negotovost.

Galerija

Zoisova štipendija po besedah predsednika ŠOS Lovra Čeha Brežnika predstavlja enega izmed pomembnih institutov spodbujanja nadarjenosti in odličnosti med mladimi. FOTO: Pivk Mavric

Na posvetu Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) o ureditvi Zoisovih štipendij so danes izpostavili problem jasnosti in dolgotrajnosti postopkov pridobivanja štipendij ter neustreznega vrednotenja izjemnih dosežkov. Kot rešitev za krajšanje postopkov navajajo predvsem digitalizacijo in avtomatizirano preverjanje podatkov iz uradnih evidenc.

Zoisova štipendija po besedah predsednika ŠOS Lovra Čeha Brežnika predstavlja enega izmed pomembnih institutov spodbujanja nadarjenosti in odličnosti med mladimi. Na posvetu ob mednarodnem dnevu študentov je poudaril, da se »moramo vprašati, ali obstoječa ureditev še dosega njen temeljni namen«, saj se spreminja način pridobivanja znanja, raziskovanja, pojavljajo pa se nove oblike ustvarjalnosti in priložnosti za mlade.

Predsednica odbora za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOS Maja Erjavec je izpostavila, da sistem potrebuje celovitejšo podporo, »ki bo temeljila predvsem na pravičnosti, transparentnosti in pa širšem prepoznavanju nadarjenosti«. Poudarila je, da pri samih postopkih primanjkuje transparentnosti in jasnosti, saj bi morali vlagatelji že ob oddaji vloge predvideti, kakšen rezultat jih čaka oziroma kako se bo o njihovi vlogi odločalo. Po navedbah Erjavec tako dijaki in študenti opozarjajo še na neustrezno vrednotenje izjemnih dosežkov in neenake možnosti med izobraževalnimi programi.

Problem vidijo tudi v dolgotrajnosti postopkov odločanja. Vlagatelji na odločbo čakajo tudi več kot dva meseca, kar povzroča finančno negotovost. Kot rešitev je navedla digitalizacijo in poenostavitev postopkov ter avtomatizirano preverjanje podatkov iz uradnih evidenc. Pri tem pa je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Štefan Kušar dejal, da proces digitalizacije še ni v celoti zaključen, v primeru, da pa gre na tem področju za primanjkovanje kadrov, ki te vloge obravnavajo, pa bodo razmislili tudi o kadrovskih okrepitvah, ampak »ne na račun razpoložljivih sredstev za štipendije«.

Septembra je sicer DZ sprejel tudi novelo zakona o štipendiranju. Ta predvideva, da bodo med pogoji za pridobitev Zoisove štipendije upoštevali tudi dosežke na tekmovanjih, ki niso podprta z javnimi sredstvi. »Dijak ali študent v resnici nima nobenega vpliva na to, kako in kdo financira organizatorja nekega tekmovanja, katerega rezultat se potem šteje kot dosežek,« je pojasnil. Predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS) David Matjašič je spremembe pozdravil. Opozoril je, da obstajajo številna kakovostna in strokovno zahtevna tekmovanja, ki niso sofinancirana iz teh sredstev, kar pa »nikakor ne zmanjšuje njihove vrednosti«. Ob tem je poudaril še, da je treba tudi širše razumeti samo nadarjenost, saj so nekatera izobraževalna področja bistveno manj zastopana kot druga.

Posebej nizka zastopanost je na področjih umetnosti, humanistike ter družbenih, poslovne in upravnih ved. Mesečno je v lanskem letu Zoisovo štipendijo prejemalo v povprečju 4613 dijakov in študentov, za te pa so namenili 11,7 milijonov evrov, je dejal Kušar. Povprečna štipendija se je od leta 2020 zvišala z 162 evrov na 212 evrov. Od lanskega leta pa je mogoče Zoisovo štipendijo prejemati skupaj z državno.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅