Milan Gabor: V Darsu je najverjetneje zatajil nadzor
Slovenija
Nova epizoda oddaje Ob osmih
17. november 2026 ob 13.42 • MMC RTV SLO
Valu vdorov v sisteme, izpadom storitev in podobnemu se v globalnem svetu ni izognila niti Slovenija, vendar etični heker in direktor podjetja Viris Milan Gabor sveže dogajanje v Darsu bolj pripisuje človeškemu dejavniku.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V Sloveniji smo v zadnjem času zaznali več težav. Imeli smo vdor v informacijski sistem državne uprave, poročali smo o varnostnem incidentu na Geodetski upravi, včeraj so zaradi sumljivega prometa onemogočili dostop do nekaterih spletnih strani Uprave za varno hrano. Pri tem se zagotovo postavlja vprašanje, ali smo primerno zaščiteni in ali znamo po napadu ali izpadu storitev dovolj hitro obnoviti normalno delovanje. Milan Gabor, zagotovo eden od pionirjev kibernetske varnosti pri nas, pravi, da se moramo ranljivosti naših sistemov predvsem zelo dobro zavedati. V zvezi z nedavnim primerom Uprave za varno hrano pa je prepričan, da je dobro, da so sami preventivno zaustavili promet na spletnih straneh ob prvem sumu, kar pomeni, da nekateri zaščitni mehanizmi zagotovo delujejo. V nasprotnem primeru se lahko zgodi – tako kot se je lani nekajkrat – da podatki po vdoru že izginejo. Ranljivosti se vsekakor zavedamo; vladni urad za informacijsko varnost je na primer konec oktobra zvišal oceno ogroženosti kibernetske varnosti v Sloveniji na visoko stopnjo. Odločitev je bila sprejeta zaradi odkritja dveh kritičnih ranljivosti v razširjenem programskem jeziku PHP. Nekaj so seveda tehnični vdori, ki se jim je na neki način mogoče izogniti, povsem drugače pa je, ko v enačbo stopijo ljudje, pravi. In kot kaže, se je nekaj podobnega zgodilo tudi na Darsu. Nekdo v podjetju je namreč na fiktivni račun nakazal približno dva milijona evrov, saj je nasedel spletnim goljufom. Nekaj tega denarja bo še mogoče dobiti, meni Milan Gabor, saj pri transakcijah vedno obstaja neka zakasnitev, je pa v tem primeru ključen človeški dejavnik. V Darsu ni bilo tehničnega vdora, je pa očitno zatajil sistem nadzora, v celotni verigi pa je pogosto najšibkejši člen človek.
Oglas
Prej smo videli, da so šli ruski ali kitajski hekerji spat in se je dejavnost zmanjšala. Zdaj, ko imamo agente, ki spanja ne potrebujejo, ki ne potrebujejo dopusta in nimajo pravice do odklopa, pa nenehno hekajo in hitrost se je bistveno povečala.
Umetna inteligenca korenito spreminja pravila igre
Umetna inteligenca je s hitrostjo in učljivostjo seveda stopila tudi v svet takšnega ali drugačnega kibernetskega kriminala. Napadi na različne sisteme so namreč še hitrejši, hitrejše je odkrivanje ranljivosti sistemov in tudi razvijanje zlonamernih programov. In tu smo še uporabniki, ki se ob vse večjem navdušenju nad pomočniki umetne inteligence ne zavedamo pasti, ki jih delo z njimi prinaša. Kaj je torej nevarnejše? Neprimerna uporaba UI ali vse večje zanašanje nanjo? Milan Gabor pravi, da gre za kombinacijo obojega, pri vpletanju UI v kibernetske napade pa je po njegovem zanimivo to, da ne vidimo novih oblik napadov, ampak bolj pospešek, ki ga je prinesla UI.
"Prej smo videli, da so šli ruski ali kitajski hekerji spat in se je dejavnost zmanjšala. Zdaj, ko imamo agente, ki spanja ne potrebujejo, ki ne potrebujejo dopusta in nimajo pravice do odklopa, pa nenehno hekajo in hitrost se je bistveno povečala," pravi Gabor, ki opozarja, da se moramo v odgovore, ki jih dobimo, vendarle tudi poglobiti. Nevarnost, ki jo prinaša slepo kopiranje in prenašanje odgovorov, ki nam jih ponuja UI, je ta, da se lahko nekoč nič hudega sluteči ujamemo v past.
Kriminal uspeva v digitalnem svetu
Marsikdo je pomemben del svojega dela, življenja in poslovanja že prenesel v digitalni svet in seveda temu premiku sledi tudi kriminal, ki meri na zaslužek. Kriminalne združbe so zelo dobro organizirana podjetja, ki zaslužijo ogromno. Gabor je kot primer tarče navedel Slovenijo. Pri nas je samo v minulem letu v različnih prevarah in vdorih izginilo več kot 30 milijonov evrov. Ampak kriminalci imajo širše interese, zelo pogosto gre tudi za trgovanje z informacijami in ne nazadnje za digitalno vojskovanje, kar je še zlasti opazno pri vojni v Ukrajini.
Imamo plan B?
Ob motnjah v delovanju sistemov, o katerih poslušamo zadnje tedne, in ob dejstvu, da je vse digitalizirano in povezano, se lahko vprašamo, kaj se dogaja z varnostjo naše kritične infrastrukture. Je bolje zaščitena, je zaradi zastarele opreme morda bolj ranljiva in ali sploh imamo rezervni načrt, če bi res šlo kaj narobe? Kritična infrastruktura dobiva več pozornosti, pravi Milan Gabor, vprašanje pa je, ali je tudi ustrezno zaščitena. To niso sistemi, ki se jih menja na leto ali dve kot telefone, ampak delujejo dlje, tudi več desetletij, zato je jasno, da niso vsi zasnovani za sodobne grožnje. Tako je precej verjetno, da se pojavi kakšna ranljivost. Imeti bi morali načrt čimprejšnjega vzpostavljanja po morebitnem napadu ali vdoru, vprašanje je, ali bi ob dejanskem napadu res deloval.
O tem, ali je pametno vse prepustiti ponudnikom storitev v oblaku in se zanašati na centralizirane ponudnike, ki niso iz Evrope, ter kje Evropa v svetu umetne inteligence in visoke tehnologije sploh je, pa v podkastu Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗