Bruselj Sloveniji napoveduje višjo gospodarsko rast, a tudi zvišanje javnofinančnega primanjkljaja

Gospodarstvo

Opozorila glede javnih financ

17. november 2026 ob 11.44 • Zadnji poseg: 17. november 2026 ob 11.58 • Bruselj - MMC RTV SLO, STA

Evropska komisija je v jesenski gospodarski napovedi precej izboljšala oceno gospodarskih gibanj v Sloveniji. Za letos Sloveniji napoveduje 3,9-odstotno gospodarsko rast, za leto 2027 pa pričakuje 2,9-odstotno rast.

Evropska komisija je napovedala 3,9-odstotno gospodarsko rast za leto 2026. Foto: Shutterstock
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Gospodarsko rast bodo po napovedi Evropske komisije poganjali predvsem višja zasebna poraba, rast plač in izvoza. Poraba gospodinjstev naj bi letos zrasla za 2,9 odstotka, prihodnje leto pa za 4,2 odstotka, medtem ko naj bi izvoz letos povečal za 5,7 odstotka.

Oglas

Plače bodo še naprej rasle nad povprečjem evropskega prostora. Evropska komisija ocenjuje, da se bodo letos nominalno zvišale za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa za 5,7 odstotka. Trg dela ostaja močan, stopnja brezposelnosti pa naj bi tako letos kot prihodnje leto ostala pri nizkih 3,8 odstotka.

Čeprav Bruselj pričakuje višjo inflacijo zaradi dražjih energentov in posledic vojne na Bližnjem vzhodu, je napoved za Slovenijo nekoliko ugodnejša kot spomladi. Inflacija naj bi letos znašala 3,4 odstotka, leta 2027 pa 2,4 odstotka.

EK: Ukrepi iz intervencijskega zakona bi povečali primanjkljaj za približno 1,2 odstotka BDP-ja

Na področju javnih financ so ocene bolj mešane. Komisija je letošnji javnofinančni primanjkljaj znižala na 2,9 odstotka BDP-ja, kar pomeni, da naj bi Slovenija ostala pod evropsko mejo treh odstotkov. K boljšemu rezultatu prispevata predvsem višja gospodarska rast in dodatni prihodki iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Precej več skrbi pa Bruselj vidi v prihodnjih letih. Ob predpostavki, da bo na referendumu potrjen interventni zakon za razvoj Slovenije, naj bi primanjkljaj leta 2027 dosegel 4,5 odstotka BDP-ja, leta 2028 pa 4,3 odstotka. Med razlogi komisija izpostavlja predvidene davčne razbremenitve, nižjo stopnjo DDV za osnovna živila in energente ter možnost sočasnega prejemanja polne plače in pokojnine.

Po oceni Evropske komisije bi ukrepi iz intervencijskega zakona sami povečali primanjkljaj za približno 1,2 odstotka BDP-ja. Ministrstvo za finance sicer vztraja, da bi z dodatnimi ukrepi tudi ob uveljavitvi zakona primanjkljaj ostal pod mejo treh odstotkov BDP-ja.
Javni dolg naj bi se letos še nekoliko znižal, in sicer na 64,5 odstotka BDP-ja, nato pa znova začel naraščati. Leta 2027 naj bi dosegel 64,8 odstotka, leto pozneje pa 65,3 odstotka BDP-ja.

Rast gospodarstva v EU-ju 1,4-odstotna

Evropska komisija je sicer izboljšala tudi napoved za celotno Evropsko unijo. Gospodarstvo EU-ja naj bi letos zraslo za 1,4 odstotka, evrsko območje pa za 1,2 odstotka. Kljub temu Bruselj opozarja, da ostajajo visoke cene energije in geopolitične napetosti pomembno tveganje za nadaljnji gospodarski razvoj.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi napovedi poudaril, da se evropsko gospodarstvo "drži bolje od pričakovanj", vendar bodo prihodnja gibanja v veliki meri odvisna od razvoja razmer na Bližnjem vzhodu in gibanja cen energentov.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Gospodarstvo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅