Delo ima svoj ritem, telo se mu prilagodi: gledališki vstop v vsakdan, prežet z delom
Oder
Premiera avtorske predstave Hči tovarne
17. november 2026 ob 11.41 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Italijanska avtorica in igralka Silvia Viviani je prisluhnila pričevanjem nekdanjih tovarniških delavk in delavcev, da bi raziskala preplet industrijskega dela, telesa in spomina. Nastala je predstava Hči tovarne, ki jo uprizarjajo v Gledališču Glej.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Avtorska predstava Hči tovarne, ki jo drevi premierno uprizarjajo v Gledališču Glej, se vrača v 60. in 70. leta prejšnjega stoletja, v čas pospešene industrializacije, množičnega zaposlovanja in vse pogostejšega vstopanja žensk v industrijsko delo.
Oglas
Delavka postane ena ključnih figur modernizacije med proizvodno linijo in gospodinjstvom, emancipacijo in novo obliko discipline. Industrija je obljubljala boljšo prihodnost, njena sedanjost pa je temeljila na natančno odmerjenem času, ponavljanju ter prilagajanju telesa hitrosti in zahtevam proizvodnje. Vendar ritem dela ni ostajal za tovarniškimi vrati. Tudi če je bilo težko, je bilo doma še težje. Samo delo, vedno hitenje, vedno hitenje, so zapisali o predstavi.
Hči tovarne skozi industrijska okolja časa odpira vrata intimni izkušnji vsakdana, prežetega z delom. Je kolaž različnih plasti spomina in izkušenj: pogovorov s tovarniškimi delavkami nekdanje Mehanotehnike v Izoli, raziskav, ki jih je Viviani nadaljevala med rezidencama v francoskem Avignonu in italijanskem Soveratu, ter njene lastne izkušnje odraščanja v industrijskem okolju v okolici Mantove. Dokumenti, pričevanja in osebne zgodbe se srečujejo v raziskavi načinov, kako delo oblikuje telo, vsakdan in intimno življenje ter kako dolgo njegov ritem vztraja po koncu izmene.
Delo ima svoj ritem, telo se mu prilagodi. Hitrost stroja, akrobacija rok, vonj, hrup, temperatura prostora. Z leti delo postane telesno znanje. Telo ne misli, ve. Tovarna ne proizvaja zgolj izdelkov. Proizvaja navade in organizira življenje. Vstopi v dom, določa urnike, priporoča dopust in se počasi ugnezdi v spomin. Generacijski, kulturni, snovni, telesni.
Dramaturginja je Iva Š. Slosar, kostumografinja Katarina Zalar, za glasbo in zvok skrbi Danijel Bogataj.
Silvia Viviani se je rodila leta 1988. Študirala je v ZDA in Evropi, kjer se je osredotočila na eksperimentalno gledališče. Od leta 2012 nadaljuje umetniško pot v Sloveniji, kjer sodeluje pri različnih projektih tako znotraj gledališča kot v javnem prostoru.
Predstava je nastala v produkciji Gledališča Glej in rezidenčni koprodukciji IRA Institute v Italiji in La Manufacture v Franciji.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗