O ljubezni, dolžnosti in preživetju

Ameriško-korejska pisateljica Min Jin Lee piše o ljudeh, ki v boju za boljše življenje žrtvujejo skoraj vse – včasih tudi tisto, kar jih najbolj povezuje.

Galerija

Po njenem romanu so posneli uspešno televizijsko serijo. FOTO: wikipedia

Ko je Min Jin Lee pri sedmih letih prišla iz Seula v New York, je vedela, da je njena družina čez noč postala revna. V Koreji so živeli v udobni hiši, v Queensu pa so dobili majhno, umazano stanovanje, polno ščurkov in miši. Tiha deklica, ki je slabo govorila angleško, je pet let prenašala vrstniško nasilje. V javnosti je skoraj nehala govoriti. Oče ji je rekel Želva.

Brati se je naučila pri treh letih. Odkrila je newyorške javne knjižnice in postala knjižni mlj. »Knjiga samo daje,« pravi. Med policami je našla zatočišče in prihodnost. Pri 57 letih velja za eno najpomembnejših ameriških pisateljic svoje generacije.

Na univerzi Yale se je zaljubila v zgodovino. Ko je opozorila na profesorjeve predsodke do azijskih študentov, so jo označili za težavno, zato je zamenjala študij in začela študirati pravo, a pri šestindvajsetih, izčrpana od dela in soočena z možnostjo prezgodnje smrti zaradi hepatitisa B, je sklenila, da bo pisateljica.

Prvi roman, Free Food for Millionaires (Brezplačna hrana za milijonarje), je nastajal enajst let. Vmes je rodila otroka, pomagala moževi družini iz dolgov in prestala zahtevno zdravljenje. Pisanje ji ni prineslo skoraj nič denarja. Še ko je bila odvetnica, je vedno imela občutek, da mora nekomu pomagati. »Všeč mi je bilo, da sem se zavzemala za nekoga drugega,« pravi. Morda so prav zato njeni romani zgodbe o tem, kako prezrti, ranljivi in nemočni nenadoma postanejo močnejši in preživijo.

Svetovno slavo ji je prinesel roman Pachinko, saga o Korejcih na Japonskem. Po njem so posneli tudi televizijsko serijo. Prvi stavek knjige je znamenit: »Zgodovina nas je razočarala, a nič zato.« Zgodovina pogosto spregleda ljudi, ki nimajo moči, da bi sami zapisali svojo zgodbo. Lee piše prav o njih. Pred pisanjem prebere na desetine knjig, opravi pogovore in se odpravi na teren.

In zdaj je izšel njen novi roman American Hagwon (Ameriška zasebna šola) in tudi zanj je naredila dolgo raziskavo – je obiskovala zasebne učne centre v več državah in govorila s skoraj stotimi študenti korejskega rodu. Roman razkriva, kako lahko strah pred revščino in želja po družbenem vzponu uničita otroke in starše. Lee svojih likov ne obsoja; vse njihove odločitve so povezane s stisko; borijo se za hrano, spoštovanje in ljubezen, včasih pa za to žrtvujejo ponos in ambicije.

Zanimivo je, da Lee, čeprav se zgleduje po velikih realistih 19. stoletja, romanov ne gradi več okoli vprašanja, s kom se bo poročila junakinja. Njene zgodbe poganjajo vprašanja preživetja, svobode in družinskih dolžnosti. Ženske v njih pogosto rešujejo druge ženske. »Patriarhatu se lahko izognemo na veliko načinov, saj je tako mogočen sistem. Vsakemu zatiralskemu sistemu se upiramo s pomočjo medosebnih odnosov,« pravi. Prijateljstvo in zavezništvo tako postaneta oblika odpora. Tudi žrtvovanje, ki ga pogosto razumemo kot nekaj, kar je ženskam vsiljeno, je zanjo lahko zavestna odločitev iz ljubezni. Njeni romani nas sprašujejo, kaj smo pripravljeni storiti za ljudi, ki jih imamo radi, in kako se v družinskih zgodbah prepletajo ljubezen, dolžnost in svoboda.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅