Krasni novi um: Prevodi in književnost v času umetne inteligence

Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

O teh zanimivih možnostih teče pogovor Nine Cijan z Janom Jono Javorškom, raziskovalcem na področju računalniške lingvistike in prevajalcem, ter z Aljošo Harlamovom, pisateljem, literarnim zgodovinarjem, urednikom in literarnim kritikom.

Oglas

Bi kot strasten bralec Aljoša Harlamov prebral knjigo, za katero bi vedel, da jo je napisala umetna inteligenca?

"Na to vprašanje obstaja veliko odgovorov, izbral bom manj kompliciranega: Ne!" je odločen gost. A ne gre toliko za samo orodje, UI torej, ki je lahko čisto neškodljivo in iz filozofskega vidika bi mu bilo celo zanimivo, kaj UI razmišlja, če bi to res bila. A gre za velike jezikovne modele, ki so le neke vrste statistike jezika. "Po drugi strani pa zaradi ekoloških problemov in ker se UI uporablja v vojnih razmerah, za množični nadzor, za nadaljnje poglabljanje socialnih razlik, za izkoriščnaje delavcev," pravi Harlamov, "torej radikalno spreminja našo družbo, je trenutno tudi moj radikalni odgovor na uporabo umetne inteligence preprosto ne," pojasni svoje stališče Harlamov.

Na vprašanje, ali bi umetna inteligenca lahko v slogu kako "nadgradila" slog Ivana Cankarja ali pa bi bil to zanjo prevelik zalogaj, pa odgovarja Javoršek: "Na neki način bi lahko rekel ja in ne. Dandanašnji lahko presenetljivo dobro ponovno kreiramo slog posameznega besedila, skratka, lahko naredimo neke vrste plagiat. Lahko bi oblikovali navodilo, dodali eksplicitno, katera besedila nas zanimajo, in tako naredili neko podobno besedilo." To pa seveda ne pomeni, da je to Cankarjevo besedilo. Bralca in kritika namreč zanima avtor, avtorjeva logika, komunikacija s človekom, česar na tej ravni nimamo, nadaljuje Javoršek. Ali je to plagiat, pa je zelo težko vprašanje. Namreč, tudi ljudje se učimo brati in pisati z branjem velike količine del. Kako pa je znanje dejansko shranjeno v modelih umetne inteligence, je še odprto raziskovalno vprašanje. In zelo zapleteno vprašanje je tudi, kakšna so navodila, pozivi, ki jih uporabljamo, in kaj nastane. Pomembno je, da UI pri tem uporabljamo kot orodje. Povsem nekaj drugega pa je, če to, da je besedilo napisala umetne inteligenca, prikrijemo in poskušamo na tak način oponašati delo avtorja. Vprašanje plagiatorstva je seveda problematično tudi pri ljudeh, pravi Javoršek: "Recimo v kontekstu postmodernizma je bilo več primerov, ko je prišlo do konflikta, ko so primer namenskega citata obravnavali kot plagiat. In tudi na področju uporabe UI-ja bi lahko prišlo do primera konceptualne umetnosti, kjer bi to uporabljali kot namenski avtorski podvig. Vendar gre za velikansko razliko med umetnostjo in pa nekim ponaredkom," sklene.

Jan Jona Javoršek in Aljoša Harlamov. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona

To je zapleteno vprašanje tudi z vidika avtorske zaščite, meni Harlamov. "Pri nas je precej drugačna kot v nekaterih dugih delih sveta. Recimo v ZDA, kjer tehnološki velikani zdaj plačujejo za uporabo knjig, a se seveda izkaže, da gre večina tega denarja velikim založbam, ki si lastijo avtorske pravice. Ne moremo pa kar takoj reči, da gre pri taki uporabi UI-ja za plagiat."

Thélysona Oréliena, kanadskega pesnika in pisatelja haitskih korenin, je letos septembra doletela obtožba o uporabi umetne inteligence pri pisanju dela C`etait ça ou mourir (Bodisi to ali smrt), Bil je kandidat za Goncourtovo nagrado, najprestižnejšo francosko literarno nagrado, a ko se je izkazalo, da je to res, je bila nominacija umaknjena. Po razkritju pa se je prodaja romana le še povečala!

Kratek odlomek, ki ga bere pisatelj sam, komentira Javoršek z besedami: "V tem odlomku je delo zvenelo popolnima prepričljivo in vemo, da je bil odziv javnosti tudi zelo pozitiven. Moramo pa se zavedati, da je stvar nekolikanj bolj kompleksna. Po prvih sumih, da gre za uporabo UI-ja, katerega uporaba v tem delu ni bila ne izkazana s strani avtorja ne priznana, so se pojavili tudi v različnih drugih njegovih objavah problemi. Našli so več primerov precej očitnih plagiatov, tudi stavkov, v katerih je bila pogosteje uporabljena običajnejša beseda, to pa je pogosto pojav, kadar UI generira podobno besedilo, ne popravi pa napake. Vendar se je pri romanu potrudil in uporabil zelo dobra navodila, saj je stvar zelo prepričljiva. Je pa med drugim tudi pomotoma pustil navodilo skupaj z besedilom v neki javni objavi, tako da kakega hudega dvoma tu ni," sklene.

Je umetna inteligenca že razvila svoj slog pisanja?

Velika razlika je med tem, da poskušamo z navodili in kontekstom oponašati neki slog, in med domačo nalogo, razpravo, člankom, poslovnim načrtom, za katere je pa kar očitno, da so nastali s pomočjo UI-ja. Na neki način je ta slog preveč enakomeren, slovnica zelo korektna, a dosledno uporablja pogoste slovnične napake, ki jih je v korpusih veliko, sistem pa ne ve, da so to napake.

Pa vendar – decembra bodo prvič podelili nagrado za literarna dela "izpod peresa umetne inteligence". Gre za nagrado, ki so jo poimenovali Pascal. Ali ta nagrada pomeni, da tudi založbe in kritiki poskušajo razumeti UI kot nekakšno orodje, pomoč?

"To se mi zdi zelo zanimiv in pravzaprav pozitiven razvoj, zato ker po eni strani moramo ugotoviti, da gre za vprašanje odgovornosti," odgovarja Javoršek. Pri umetni inteligenci je vprašanje avtorstva lahko precej zapleteno, vprašanje odgovornosti pa ne, pravi. Zelo pomembno je, da se tega zavedamo, morda ne samo pri literaturi, umetnosti in prevajanju, ampak pri splošni uporabi umetne inteligence in njenih orodij. Ne moremo se izgovarjati na algoritme, če neko objavljeno delo vsebuje velik del gradiva iz nekega drugega dela, temveč so ta, ki se izdaja za avtorja, nato pa založnik in urednik prevzeli odgovornost. "Pri tej nagradi gre za neke vrste snemanje mask. Vemo, o čem govorimo, in se lahko ukvarjamo s tem, da vidimo, kako zanimivo in kako dobro delo lahko s temi orodji naredimo."

"V prihodnosti bomo knjige gotovo pisali tako ljudje kot tudi ljudje s pomočjo robotov. In tu pravzaprav ni vprašanje kakovost, ampak je vprašanje naslednje: če bodo ljudje še kupovali knjige, ki jih pišejo ljudje, ali bodo ti lahko živeli od pisanja?" zaokroži svoj pogled v prihodnost Aljoša Harlamov.

Amalija Maček. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona

Kolikšna je zares prednost UI-ja pri prevajanju?

"Področje prevajastva in tolmačenja je zaradi umetne inteligence izredno prizadeto. Najprej zaradi razširjenosti angleščine in pa zaradi strojnih prevajalnikov," pravi dr. Amalija Maček z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti UL. Predvsem pa je škodljivo pojmovanja, da je neki prevod "dovolj dober". A umetna inteligenca bo vedno boljša, ker se izredno hitro uči, pravi. Zelo velik upad naročil je že podriočju strokovnega prevajanja, saj podjetja sama prevajajo z umetno inteligenco. Zapirajo se oddelki na univerzah, recimo legendarni prevajalski in tolmaški program v Pragi z januarjem 2027. Kar pa zadeva knjižno prevajanje, pa meni, da je UI vsekakor že sposoben prevajati romane in kratke zgodbe, ki so napisane v nekem običajnem jeziku. V Nemčiji že velja pravilo, da mora biti v knjigi označeno, da je ali prevedena z UI-jem ali le s pomočjo UI-ja. Za to se bori tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Trenutno je za slovenščino umetna inteligenca tako pri strokovnih kot pri leposlovnih prevodih še vedno na stopnji, ko jo je nujno treba popraviti. To je t. i. "post editing", in to na oddelku tudi poučujejo. Kot kritično pa Amalija Maček vidi dejstvo, da UI jemlje kreativnost prevajalcu, ki ga dojema kot umetnika.

V zvezi z umetno inteligenco je bistven pomen jezika za človeka in človeško družbo. Jezik je orodje, ki ju je oblikovalo, zato je temeljno to, kakšen je naš odnos do jezika, kako ga cenimo. "Če ga cenimo, potem je lahko UI-orodje za poklice, ki delajo z jezikom, tako tudi za prevajalce, dobro. Z njim pridobijo, ker jim omogoči bolj kreativno prevajanje," pa o tem meni prevajalec Borut Rismal.

GaMS. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona

"Zanimanje za diplomante prevodoslovnega oddelka je za zdaj veliko in dobiti zaposlitev je precej neproblematično. Zavedati se pa moramo, da je delovno področje zelo široko in da je treba zelo razlikovati različne uporabe prevoda. Če potujemo po deželah, katerih besed in jezika pa morda tudi pisave niti malo ne poznamo, so orodja UI-ja neverjetno koristna," pravi Javoršek. Prevodi literarnih del pa so po njegovem mnenju vrsta poustvarjalne umetnosti. Tu ga zanimajo odločitve prevajalca, na kakšen način se bo lotil dela, in če obstaja več resnih prevodov istega dela, jih bo z velikim zanimanjem bral vzporedno in razmišljal o tem, zakaj taka ali drugačna prevajalčeva odločitev.

"Še vedno nisem videl stoodstotnega dokaza, da umetna inteligenca zmore prevesti neko besedilo tako kot vrhunski prevajalec. In mislim, da Slovenci potrebujemo vrhunske prevode tujih besedil, ne pa samo dovolj dobre," je odločen Harlamov. V Sloveniji se premalo pogovarjamo o kakovosti in smo desetletja dopuščali, da nekatere založbe izdajajo polpismene prevode. UI je tako stanje samo podeseteril, ljudje pa so se navadili na slabo kakovost. Da bo siromašnega jezika več v vseh kontekstih – od literature do vsakdanje rabe, meni Javoršek. In prav zato je zelo pomembno, da ne popustimo, da tako naročniki kot uporabniki vztrajamo pri kvaliteti in slovenskih vmesnikih. UI namreč lahko iz enega v drug jezik prevaja prek vmesnika, velikokrat je to angleščina. Vendar spričo naprednih in kompleksnih učnih modelov danes skoraj z gotovostjo lahko predpostavljamo, da pri slovenskih prevodih z UI-jem ne gre za prevode prek vmesnika. "A je to spet le delno res," pravi Javoršek, "kajti po drugi strani je količina besedil in s tem količina znanja, ki je posredovana v angleščini in ki prinaša tudi kulturne predpostavke, kulturni prostor anglosaksonske, zlasti ameriške civilizacije, toliko večja, da je povzročila precej močno pristranskost teh modelov."

Alen Mastnak in Domen Vreš (FRI UNI LJ). Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona

Klepetalni roboti, kot so ChatGPT, Gemini, Claude, pomagajo tako pri iskanju idej kot pri pisanju in prevajanju. Kako pa deluje jezikovni model za slovenščino, poimenovan GaMS? Humorno resni Alen je "slišal od jagrov", da ga je v naravnem okolju težko najti, zato mu hoče priti na sled na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. To ni težko. Domen Vreš mu razloži, kako ga najti. To je veliki jezikovni model, klepetalnik za slovenščino, ki je popolnoma odprt, brezplačen, to pa pomeni, da ga lahko vsakdo namesti na svoj računalnik, strežnik, in ko ga uporablja, vsi podatki ostanejo pri tem modelu. Zato naše ideje ostanejo samo naše. Je na voljo na spletni strani povejmo.si. Bolj kot klepetu pa je namenjen temu, da bi ga podjetja prilagodila za določene naloge. Trenutno bi se mu pri Cankarju verjetno zataknilo, a če bi mu dali na voljo dovolj njegovih del, bi verjetno ... morda ... znal tudi pomagati Alenu pri pisanju novih, hm, Hlapcev. Če klanec le ni prestrm ...

Je stvaritev umetne inteligence še umetnost?

Vsekakor zapleteno vprašanje, meni Harlamov. Vseeno je do neke mere dobro, da je besedilo tisto, ki je najpomembnejše, ne avtor. V tem smislu tudi ni na strani idej, ki nasprotujejo umetni inteligenci. "Današnji modeli so že tako dobri, da dobimo res zelo prepričljiva besedila in nas lahko zavedejo," dodaja Javoršek. To je težko ugotoviti tudi z orodji, ki so za to namenjena, med drugim tudi zato, ker podobna orodja uporabljamo tudi pri učenju teh modelov. Kot pomembno pa mu se kaže dejstvo, da so ta orodja lahko izredno zanimiva kot raziskovalno orodje. Omogočajo nam, da lahko z besedili delamo na drugačen način, da jih analiziramo, preverjamo, na kakšen način je uporabljena leksika, kakšno metaforiko uporablja avtor. "Na področju humanizma, na področju besedila smo pravzaprav dobili nabor orodij, ki nam bodo omogočila zelo veliko novega. Odpirajo se nam novi prostori, ki pa niso povezani s komercialnimi storitvami, kakršne nam danes ponujajo velika podjetja," sklene Javoršek kot raziskovalec na področju računalniške lingvistike.

Prevodi in književnost

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅