Kako smo na Navju pozabili na Vodnika, Aškerca, Čopa in druge

Ob letošnjem 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, je bil prav žalosten obisk ljubljanskega pokopališča Navje, kjer so pokopani številni za Slovence pomembni ljudje. Tam ležijo Valentin Vodnik, Matija Čop, Josip Stritar, Emil Korytko, Anton Aškerc, Josip Jurčič, Anton Tomaž Linhart, Ivan Grohar, Anton Korošec, Jernej Kopitar, Joseff Ressel, Janko Kersnik, Janez Bleiweis … Sama znana imena, ki so se s svojimi dejanji na področju kulture, znanosti in tudi politike zapisala v zgodovino.

Velik venec na grobu Frana Maslja Podlimbarskega, ki ga je prinesla ministrica za kulturo, je bil namenjen vsem, ki so pokopani na Navju. Foto Simona Fajfar

Velik venec na grobu Frana Maslja Podlimbarskega, ki ga je prinesla ministrica za kulturo, je bil namenjen vsem, ki so pokopani na Navju. Foto Simona Fajfar

Spominski park Navje, ki so ga uredili na delu nekdanjega glavnega ljubljanskega pokopališča svetega Krištofa leta 1938 po načrtih Jožeta Plečnika in Iva Spinčiča, je bil ob letošnjem dnevu spomina na mrtve skorajda povsem tak, kot na običajen jesenski dan. Ob nekaj spomenikih je stala sveča - tako je bilo ob spomenikih Valentinu Vodniku in Josipu Jurčiču -, ob nagrobnik Antona Tomaža Linharta pa so bile tri sveče in ikebana iz rdečih nageljnov, ki so jo verjetno prinesli ljudje, ki cenijo tega dramatika.

V spominskem parku, v katerem je 85 kamnitih grobnih znamenj, sta bila le dva aranžmaja iz rož, ki so jih poslale državne ustanove. Že v petek pred praznikom so prinesli h grobnici Antona Korošca, ki je bil dolga desetletja prezrt, a v resnici pomemben politik naše zgodovini, cvetlični aranžma, ki ima trak Mestne občine Ljubljana. Drugi grob, ki je bil deležen državne pozornosti, pa je bil grob Frana Maslja Podlimbarskega. Na njem je bil ogromen venec s trakom ministrstva za kulturo. Če ne veste – tako kot nisem vedela jaz -, Fran Maselj Podlimbarski je slovenski častnik in pisatelj, ki se je rodil leta 1852 in je umrl leta 1917.

Kulturni spomenik državnega pomena

»Posebno mesto med spominskimi lokacijami ima spominski park Navje, ki je kulturni spomenik državnega pomena,« pravijo na mestni občini Ljubljana. Tudi letos so zanj naročili cvetlični aranžma, namenjen počastitvi spomina na tam pokopane pomembne osebnosti. Toda ker Navje nima prostora, kamor bi lahko položili cvetlični aranžma, so ga položili na sredino arkadne veže, t.i. Slovenskega panteona, ki je zasnovan v klasicističnem slogu, ki je bil zgrajen že sredi 19. stoletja na vzhodnem robu starega pokopališča. Na občini pravijo: »Naročilo ni bilo namenjeno grobu Antona Korošca, temveč na spominski park Navje kot celoto.«

Mestna občina Ljubljana je dala cvetje na grob Antonu Korošcu, a je bilo namenjeno vsem na Navju. Foto Simona Fajfar

Mestna občina Ljubljana je dala cvetje na grob Antonu Korošcu, a je bilo namenjeno vsem na Navju. Foto Simona Fajfar

Podobno pravijo na ministrstvu za kulturo, kjer je ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc ob dnevu spomina na mrtve položila cvetlični aranžma na sredino spominskega parka Navje, torej tudi v Slovenski parteon, kjer je slučajno grobnica Frana Maslja Podlimbarskega. Vendar pa je bila, pravijo na ministrstvu, ta pozornost namenjena vsem, ki so pokopani na Navju: »Izbrano mesto v Spominskem parku Navje ni bilo povezano s posamezno osebnostjo, temveč je predstavljalo izraz spoštovanja do vseh, ki so s svojim delom zaznamovali slovenski kulturni prostor.« Sicer je kulturna ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc ob letošnjem dnevu spomina na mrtve položila venec tudi na grobu Franceta Prešerna v Kranju, grobu predstavnikov slovenske moderne na Žalah.

Na ministrstvu še pravijo, da kadar vence polagajo predsednik republike, predsednik državnega zbora ali predsednik vlade slovesnosti ob polaganju vencev organizira Protokol Republike Slovenije v skladu s sklepom o določitvi protokolarnih pravil. Na ravni ministrstev pa je odločitev o polaganju vencev v pristojnosti posameznega ministra: »Temeljno vodilo ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc je izkazovanje spoštovanja vsem pomembnim ustvarjalkam in ustvarjalcem ter drugim osebnostim, ki so pomembno zaznamovale slovenski kulturni prostor.«

Valentinu Vodniku je nekdo prinesel svečo. Foto Simona Fajfar

Valentinu Vodniku je nekdo prinesel svečo. Foto Simona Fajfar

Tudi v mestni občini Ljubljana imajo polaganje vencev in cvetličnih aranžmajev opredeljeno v protokolarnih aktivnostih, izbor lokacij pa je nastal na podlagi dolgoletne ustaljene prakse. Seznam lokacij se iz leta v leto bistveno ne spreminja, lahko pa se dopolnjuje glede na pomembne obletnice, spominske dogodke in druge okoliščine. Vence in cvetlične aranžmaje tradicionalno med drugim polagajo v Spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah, pri Grobnici narodnih herojev, v Gramozni jami, Kozlerjevi gošči, pri Kostnici žrtvam prve svetovne vojne, pri Spomeniku vojne za Slovenijo ’91, pri Spomeniku padlim ruskim in sovjetskim vojakom ter na Svetem Urhu, polagajo pa jih tudi v spomin žrtvam letalske nesreče na Korziki, žrtvam prometnih nesreč ter drugim žrtvam tragičnih dogodkov.

»Posebno pozornost namenjamo tudi ohranjanju spomina na pomembne osebnosti slovenske zgodovine in kulture, med drugim Ivana Hribarja, Jožeta Plečnika, predstavnike slovenske moderne, generala Rudolfa Maistra ter častne meščane Ljubljane, skladno z ustaljeno prakso in pomembnimi obletnicami,« pravijo na mestni občini Ljubljana.

Usklajena izbira slovesnosti

V mestni občini Maribor imajo ob 1. novembru 13 komemorativnih dogodkov in polaganj vencev, »med drugim na pokopališču Pobrežje, kjer so potekale slovesnosti in polaganja vencev na osrednjem komemorativnem prostoru partizanskega grobišča, grobišču padlih v prvi svetovni vojni, grobišču sovjetskih ujetnikov, pri Spomeniku miru in spomeniku generala Rudolfa Maistra«. Vence so položili tudi pri spomeniku Slave Klavore v Parku mladih, spomeniku generala Maistra na Maistrovem trgu, spomeniku borcev za severno mejo, spomeniku talcem v Ulici talcev ter na drugih spominskih lokacijah v Mariboru. Tradicionalno pa so predstavniki mestne občine Maribor sodelovali tudi na komemorativni slovesnosti na osrednjem graškem pokopališču – Maribor in Gradec sta pobratena od leta 1987 - v spomin žrtvam nacističnega režima.

Grob Matije Čopa je bil, tako kot drugi grobovi na Navju, brez cvetja ali sveče. Foto Simona Fajfar

Grob Matije Čopa je bil, tako kot drugi grobovi na Navju, brez cvetja ali sveče. Foto Simona Fajfar

Program komemorativih slovesnosti usklajujejo z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami, pravijo v Mariboru: »Program ni zasnovan kot seznam vseh grobov znamenitih osebnosti, temveč je namenjen predvsem ohranjanju zgodovinskega spomina in počastitvi žrtev vojn ter pomembnih zgodovinskih dogodkov.«

V mestni občini Kranj ob 1. novembru položijo cvetlične aranžmaje oziroma lovorjeve vence na 17 lokacijah, med drugim pred spomenikom NOB in povojnim mobilizirancem na mestnem pokopališču, pred spomenikom povojnim žrtvam, ki je v njegovi neposredni bližini, cvetje pa položijo tudi v Prešernovem gaju, kjer so Prešernov grob ter obeležja Simonu Jenku, Janezu Puharju in bazoviškim žrtvam. Podobno pa je tudi na drugih lokacijah, kjer ležijo pomembne osebnosti, kot so Rudolf Maister, Janez Bleiweis, Stane Žagar, Nejc Zaplotnik in Josip Slavec. »Spomnimo se tudi vojakov prve svetovne vojne, pokopanih na Rupi pri Kokrici,« pravijo na mestni občini Kranj.

Venci tudi ob drugih priložnostih

V Kranju ob Prešernov grob in njegove kipe polagajo cvetlične aranžmaje tudi ob drugih priložnostih: »To je ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, ter ob obletnici njegovega rojstva, 3. decembra«. Poleg groba v Prešernovem gaju cvetje položijo še pred kip pred Prešernovim gledališčem, pred doprsni kip na pročelju Prešernove hiše in v parku La Ciotat.

Anton Tomaž Linhart ni čisto pozabljen. Foto Simona Fajfar

Anton Tomaž Linhart ni čisto pozabljen. Foto Simona Fajfar

V mestni občini Novo mesto pa pravijo, da skrbijo ne samo za polaganje vencev, ampak Komunala Novo mesto skrbi tudi izgled tistih grobov, ki nimajo dediča oziroma skrbnika in zasadi cvetje, čistijo listje in mah ter sploh skrbijo za vzdrževane grobove. Občina pa se s cvetjem vsako leto spomni na Primicevo Julijo, Marjana Kozino, Janeza Trdino, Božidarja Jakca, Franca uršiča, ki je padel v osamosvojitveni vojni, in druge.

Seveda drži, kar so zapisali na mestni občini Ljubljana, da »polaganje cvetja na posamezne grobove ni merilo za vrednotenje zgodovinskega pomena posameznih osebnosti. Spoštovanje njihovega prispevka k slovenski zgodovini in kulturi se odraža tudi v drugih oblikah ohranjanja zgodovinskega spomina in kulturne dediščine.« Vendar pa bi v primeru Navja, ki ni samo kulturni spomenik državnega pomena ali spominski park osebnosti, ki so soustvarjale slovensko kulturo in znanost, morali najti rešitev, da se ne bi več zdelo, da so naši pomembni možje ob dnevu, ko se naj bi jih tudi spomnili, pozabljeni in zapuščeni.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅