Kratkoročne koristi pred sistemskimi rešitvami
Letos tretjič zaznamujemo teden slovenske hrane, pred tem smo od leta 2012 do 2023 imeli dan slovenske hrane. V teh trenutkih so političnih odločevalcev in drugih polna usta poudarjanja pomena lokalno pridelane hrane in kmetov, ki nam jo zagotavljajo. Državljane se poziva, naj ob nakupih iščejo izdelke z oznako izbrana kakovost, potnikom na vlakih se delijo slovenska jabolka in med, vrhunec pa je »tradicionalni slovenski zajtrk« v vrtcih, osnovnih šolah in javnih zavodih.
Ozaveščanje je pomembno, a brez drugih sistemskih ukrepov to ne bo rešilo vseh težav, ki so se nakopičile v slovenskem kmetijsko-živilsko-prehranskem sistemu ter se prelivajo tudi v vse druge sisteme, denimo v zdravstvo in socialo. Kažejo se v nizki samopreskrbi z živili, visoki uvozni odvisnosti od hrane in vhodnih surovin za njeno proizvodnjo, slabem položaju kmetov v verigi preskrbe s hrano, vse hujših posledicah globalnega segrevanja za kmetijsko pridelavo, prehranski draginji, slabih prehranjevalnih navadah in povečevanju bremena bolezni, povezanih z nezdravo hrano in življenjskim slogom.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗