Slovenija za sladokusce, trkanje na les nikjer bolj primerno kot tu

Slovenska reprezentanca je v Skopju z novo lepo predstavo premagala makedonsko kar 3:0 in potrdila odlično jesen, drugo mesto v skupini ter kvalifikacije za napredovanje v divizijo A lige narodov - morda tudi v lokalnem spektaklu proti Srbiji ali Hrvaški.

Severna Makedonija – Slovenija 0:3 (0:1)

Skopje – Arena Toše Proeski. 5000 gledalcev. Glavni sodnik: Serdar Gözübüyük (Nizozemska).

Strelca: 0:1 Šturm (29), 0:2 Zec (66), 0:3 Šturm (91).

SEVERNA MAKEDONIJA: Dimitievski, Ilievski (od 46. Doriev), Mladenovski, Musliu, Alioski, Elezi (od 46. Omeragić), Gaštarov, Bardhi (od 86. Atanasov), Čurlinov (od 46. Maleski), Elmas, Rastoder (od 72. Gjorgjievski). Selektor: Goce Sedloski.

SLOVENIJA: Oblak, Zec, Drkušić (od 86. Obrić), Zaletel, Karničnik, Gnezda Čerin, Lovrić (od 63. Zabukovnik), Janža (od 46. Kuzmić), Matko (od 74. Verbič), Vipotnik (od 74. Šporar), Šturm. Selektor: Boštjan Cesar.

Rumeni kartoni (1-3): Alioski (57); Gnezda Čerin (22), Karničnik (48), Verbič (75).

Rdeči kartoni: -

"Čukni vo drvo, predsednik," smo si prvega moža nogometne zveze Slovenije na neki način drznili tikati. A zgolj v zelo poetičnem smislu, kajti ko je na svoj 63. rojstni dan sprejel skupino slovenskih novinarjev na glavnem skopskem trgu in razlagal o optimističnih pogledih na prihodnost slovenske reprezentance in našega nogometa nasploh, se je sam od sebe pripeljal legendarni napev. In ta pač ljudi in svet s svojim osrednjim sporočilom nagovarja skozi tikanje, vse kaj drugega pač ne bi imelo spevnega smisla. Potrkaj na les, se v prevodu v slovenščino glasi naslov in osrednji del refrena kultne uspešnice legendarne skopske skupine Leb i sol, ki ravno letos praznuje pol stoletja, odkar je bila ustanovljena okoli enega najboljših svetovnih kitaristov vseh časov Vlatka Stefanovskega. Virtuoz brez primere je sicer vedno bil bolj ponosen na svoje glasbeno bolj kompleksne hite (nekatere v srbščini, nekatere v makedonščini), vendar pa imata radoživost in pozitivno sporočilo pesmi o lepotah življenja in vsesplošni sreči v makedonski kulturi prav poseben status, v drugih republikah nekdanje Jugoslavije pa je izraz postal najbolj prepoznaven stavek v makedonskem jeziku. In še kako primeren, ko nekdo govori o tem, kar se trenutno dogaja slovenski izbrani vrsti, in ko vsi upamo, da bi stvari lahko šle naprej po poti, začrtani z zmago v Glasgowu, prav tako dobro predstavo v Mariboru proti Švici in še nekaterimi nastavki. Trkanje na les pač ne more škoditi, še posebej ne v tako avtentičnem skopskem trenutku, ki ga je nekaj ur pred tekmo Mijatović takoj vzel za svojega in dejansko potrkal ob najbližjo primerno podlago. Za srečo najprej na tekmi, ki nas je čakala in s katero je slovenska reprezentanca zaključevala leto 2026, nato pa v tekmovalno še pomembnejšem letu 2027, ki prihaja s hitrimi koraki in v katerem se bodo seveda delile vozovnice in vstopnice za naslednje evropsko prvenstvo v domovini nogometa. Le kdo si ne bi želel biti zraven v Veliki Britaniji in le kdo ni v zadnjih dveh mesecih dobil občutka, da bi nas ta Slovenija tja vse skupaj lahko popeljala. Čukni vo drvo ... 

Simon Pelko

Žalost povsod, na slovenski strani vse kaj drugega

Podoba tukajšnjega stadiona, ko se je dan prevesil v večer, je bila izjemno žalostna. Sicer mogočna arena Toše Proeski je že sama po sebi dotrajana, precej precej boljše čase pa je videla tudi v luči makedonske nogometne klime. Nič točk makedonske reprezentance v naši skupini je naredilo svoje, slaba igra moštva pod taktirko selektorja Goceta Sedloskega prav tako. Prodali so mizerno število vstopnic, in kot so nam povedali ljudje z najboljšimi informacijami, so v močnem deževju v uri ali dveh pred tekmo celo nekateri njihovi lastniki ostali doma. Več navijačev je bilo na košarkarskem skopskem derbiju, ki je potekal sočasno, podobno ponižujoč je podatek, da tukajšnja zveza tudi nekateri brezplačnih paketov kart ni uspela razdeliti. Da bi bila žalost še večja, pa je naše gostitelje tik pred tekmo udarila tragedija izjemno priljubljenega donedavnega nogometaša, tudi nekdanjega reprezentanta. Pravi šok je v makedonskih medijih povzročila vest, da je umrl šele 46-letni makedonski nogometaš Vladimir Sekolovski. Mediji srce parajoče okoliščine smrti poznajo, a iz spoštovanja o njih ne govorijo. Sekulovski je bil generacija 1980 in dober prijatelj legendarnega Gorana Pandeva, vidnega funkcionarja makedonske zveze. Vse skupaj je dodobra pretreslo še tiste, ki so na tekmi prišli po službeni dolžnosti in so zelo dobro poznali človeka, ki ga imenujejo za ikono predvsem zaradi večne pozitivne energije in razdajanja za ljudi okoli sebe. Domačim nogometašem ob vsem tem in v takih okoliščinah zares ni bilo lahko igrati, a so kot pravi profesionalci in pripadni reprezentanti na igrišče stopili pogumno in odločno. Vendar pa so naleteli na boljšo reprezentanco, ki ji stvari v zadnjem času gredo neprimerno bolje na vseh področjih. Zelo malo je Slovenija potrebovala za to, da je v slogu zadnjih tekem poslal sporočilo o tem, da je na povsem drugi in drugačni ravni. 

Simon Pelko

Akcija za učbenike in anale, potrditev v pravem trenutku

Najprej se je tresel okvir makedonskih vrat. Vroči, neustavljivi Danijel Šturm, o katerem so tukaj ves dan žvrgoleli poučeni makedonski novinarski kolegi in nogometni zastopniki na obeh straneh reke, je pokazal, zakaj je v mnogih beležkah po mnogih delih Evrope in zakaj tečejo razprave o njegovi nadaljnji nogometni poti. Odlično je prodrl, vrgel iz igre celotno makedonsko obrambo in ob ostrem predložku je domače zgolj sreča rešila pred tem, da smo namesto avtogola videli prečko. Po tem dogodku v 16. minuti srečanje je nepolnih deset minut pozneje nevarno zapretil prav tako odlično razpoloženi Žan Vipotnik, medtem ko na drugi strani Makedonci niso bili povsem brez igre in poskusov, a je bila slovenska obramba dovolj zanesljiva, za nameček pa Jan Oblak na ravni, ki smo se jo z leti kar nekako navadili. Pravzaprav še več, kajti ko je ob enem od makedonskih poskusov žogo ujel, je pokazal še eno od svojih izjemnih odlik z drugega področja. Kot kakšen podajalec v ameriškem nogometu je sijajno našel Šturma, in če niste videli tega, kar je sledilo, je kar težko dovolj vzneseno opisati, kako je ta nogometaš, ko so mu zaploskali tudi Makedonci, v tej akciji postal strelec za 1:0. Izjemen sprejel. Obrat, sijajna žoga na Vipotnika, ki je presekala obrambo in odprla še več možnosti. Vipotnik pa mirno, preudarno, v idealnem trenutku s podajo v prostor nazaj proti Šturmu in za veliki finale njegov zaključek, za katerega je bilo treba pokazati sš zelo veliko - sijajno povlečena žoga v stran in strel v streho mreže, ki ga ne bi ustavila niti dva vratarja. Kar nekako najlepši mogoči podpis te Slovenije in na mestu je bilo upanje, da bi taka akcija prinesla vse, po kar smo v skopje prišli. Da bi bilo tako, je Oblak veliko naredil takoj na začetku drugega dela, ko je sijajno posredoval ob najlepši makedonski priložnosti. Ob visokem vodstvu Švice je sicer Slovenija tvegala vse manj, a naključju ni prepuščala čisto ničesar. Lepa shema in kota po 66 odigranih minutah je privedla do  imenitnega zadetka Davida Zeca za potrjeno popolno mirnost. Da bi bilo vse skupaj še lepše in slajše, pa je Šturm v sodniškem podaljšku zabil še po iznajdljivosti v gneči. In tisti optimistični obeti za vse, kar sledi v letu 2027, so še pridobili na intenzivnosti. Čukni vo drvo ... 

内容来自 Ekipa,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅